Program je namenjen za grafični prikaz za dva osnovna tipa funkcij oziroma sistemov:

- prikaz grafov funkcij v dveh ali treh dimenzijah

- grafični prikaz L sistema v dveh ali treh dimenzijah

Ob zagonu programa se vam odpre okno aplikacije brez odprtih dokumentov. Če želite preizkusiti program morate najprej odpreti že obstoječi dokument na disku ali ustvariti novega. (Glej meni File->Open in File->New) Skupaj s programom dobite tudi nekaj avtorjevih primerov za izpis grafov funkcij v dveh in treh dimenzijah ter nekaj primerov za L sitem. Datoteke najdete v mapi kamor ste razpakirali prvotno zip datoteko.

Vsako okno dokumenta, ki ga odprete, naj bo to L sistem ali graf, je razdeljeno v levo in desno stran.

V levem delu okna vpišete potrebne parametre in funkcije za izris grafa oz L sistema, v desnem pa se bo le ta izrisal, ko kliknete na gumb Apply v spodnjem delu okna.

Primer enostavnega grafa v treh dimenzijah (datoteka Math1.mat):

To je graf funkcije f(x, y) = d(x, y) sin(d(x, y)).

V levem delu okna se nahajajo naslednje vrstice:

Vertices:=60,60;

pomeni gostosto mreže v x in y smeri, ki jo program uporabi za izris grafa

Color:=grey;

pomeni barvo ki jo program uporabi za izris grafa

f(x,y):=d(x,y)*sin(d(x,y));

dejanska funkcija, ki jo izrisujemo

draw f in space;

pomeni, naj nariše graf v prostoru

Za celoten nabor ukazov in njihov opis si poglejte datoteko Syntax.doc, ki je priložena programu.

Primer enostavnega L-Sistema v dveh dimenzijah (datoteka Lsys_sai.lsy):

Za izris tega grafa najdemo v levem delu okna naslednje vrstice:

Iter:=4;

Določimo število podkorakov na enem osnovnem koraku

Angle:=60;

Določimo privzeti kot. (za koliko naj se spremeni smer risanja črte ob znaku + oz. - v enačbi)

Axiom:=F++F++F;

Določimo osnovni “aksiom”, ki je sestavljen iz enega ali več osnovnih korakov. Črka F v enačbi pomeni risanje ene enote črte v trenutni smeri. Znak + pomeni spremebo trenutne smeri za privzeti kot. V naše primeru pomeni, da program najprej nariše eno enoto črte iz koordinatnega izhodišča v vodoravni smeri v desno stran (prvi F v enačbi), za tem se trenutna smer spremeni za 120 ^o (prvi ++ v enačbi), ... Aksiom nam v bistvu predstavlja enakostranični trikotnik z levim spodnjim kotom v koordinatnem izhodišču.

F->F-F++F-F;

S to vrstico določimo, kaj naj program nariše na eni dolžinski enoti (na enem koraku). V našem primeru pomeni, da se ena dolžinsko enota razdeli na štiri dele (štirje F-ji na desni strani prireditvenega stavka) ter da je oblika na tem delu naslednja:

Na vsakem od zgornjih zmanjšanih delov se nariše ista slika in na vsakem od novih še manjših delov se nariše ista slika ... To se ponovi tolikokrat kot smo navedli v parametru Iter v prvi vrstici. Na koncu dobimo zanimivo sliko, ki je prikazana na prejšnji sliki.

draw in plane;

pomeni, naj nariše graf v ravnini

Če bi dali parametru Iter namesto vrednosti 4 dali vrednost 2, bi dobili naslednjo manj “razdrobljeno” sliko:

Za celoten nabor ukazov in njihov opis za L-sistem si poglejte datoteko Syntax.doc, ki je priložena programu.