Kdo je bil Fibonacci?

Leonardo Fibonacci

Fibonacci je bil eden največjih matematikov srednjega veka pred renesanso. Rodil se je v Pisi v Italiji okrog leta 1175. Njegovo pravo ime je Leonardo Pisano. Fibonacci je le njegov vzdevek. Leonardovemu očetu je bilo ime Bonacci, tako vzdevek Fibonacci izhaja iz »Filius Bonacci«, kar prevedeno pomeni sin Bonaccija. Pisa je bila v tistem času pomembno trgovsko središče in je imela povezave z veliko sredozemskimi pristanišči. Fibonaccijev oče je bil po poklicu neke vrste carinik in je delal v severnoafriškem mestu Bugia, od koder so izvažali sveče v Francijo. Tako je Leonardo odraščal in se izobraževal v severni Afriki, kasneje pa je kot trgovec prepotoval sredozemsko obalo. Potoval je v Egipt, Sirijo, Grčijo, Sicilijo in tudi na sever. Na svojih potovanjih je srečal veliko trgovcev in se naučil njihovega sistema računanja, zbral pa je še veliko drugih matematičnih problemov. Hitro je spoznal prednosti indoarabskega zapisa števil in prednosti računanja v desetiškem sistemu (prej so poznali v Italiji samo rimske številke). Leta 1202 je izdal knjigo »Liber abbaci« (Knjiga o računanju), ki je vsebovala skoraj celotno znanje aritmetike in algebre tistih časov. V tej knjigi je opisal indoarabski desetiški številski sistem, ki bazira na desetih števkah (1,2,3,4,5,6,7,8,9,0), decimalni vejici in vsebuje tudi simbol za ničlo, ki ga prej v Evropi niso poznali (Indoarabski sistem so indijski matematiki uporabljali že veliko prej, preden je prišel v Evropo. Ideja niča je bila pomembna v njihovi filozofiji in znanosti, zato so imeli tudi simbol za nič.). Opisal je tudi, kako se v tem sistemu računa (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje). Veliko evropskih matematikov je potem začelo uporabljati nov sistem, ki je bil mnogo prikladnejši kot računanje z rimskimi številkami. Leta 1220 je Fibonacci izdal knjigo »Practica geometriae«, v kateri je opisal različne probleme iz geometrije in trigonometrije, leta 1225 pa še knjigi »Flos« in »Liber quadratorum«. V slednji je pisal o kvadratih. Fibonacci je umrl med 1240 in 1250. Zbral je veliko matematičnega znanja in matematičnih problemov. Je pa raziskoval tudi sam, kajti njegove knjige vsebujejo mnogo problemov, ki jih v arabski literaturi ne najdemo. Njemu v spomin stoji danes blizu katedrale v Pisi kip.

Leonardov kip v Pisi