|
Števila uporabljamo že šest tisoletij, definirati pa jih še vedno ne znamo. Obvladujejo naša življenja. Štetje, merjenje, razvrščanje, ocenjevanje, tabeliranje, urejanje in še in še. So povsod okoli nas; ko hujšamo, vozimo, prestavljamo televizijske programe in hodimo na volitve. A pot do trinajstmestega EMŠA, ki pripada vsakemu od nas, ni bila tako enostavna kot se zdi. Še prehod od "mnogo" do "eden" je bil neznansko velik. Število predstavlja človekov razvoj abstraktnega mišljenja, ko gledamo obstoj stvari in zanemarimo vse njihove lastnosti. Z njimi se ločimo od snovnosti. Kar pa spada v abstraktne vode, zanima tudi filozofe in ti so se s števili veliko ukvarjali. Za grške Pitagorejce so bila vzvišena, mistična in izraz verskih misli. Še bolj pa sta njihove misli razburkala pojma nič in neskončnost, s katero se je ukvarjal tudi Aristotel. Kasneje se je odnos umiril, ostalo pa je občudovanje abstraktnosti človeškega umotvora. Kar je bilo za nekatere od Boga dano, je bilo za druge človeški izum. Nemški matematik Leopold Kronecker je v 19.st. izjavil: "Bog je ustvaril naravna števila, vse ostalo (realna in kompleksna) pa človek." Števila so zakoreninjena tudi v vse svetovne religije, od trojice v krščanstvu, do numerolokega simbolizma v Kabali in 99 poimenovanj Boga v islamu. Dejstvo je torej, da so števila važne zadeve. To je vedel tudi Mali Princ iz zgodbe Antoina de Saint-Exuperyja: "Odrasli imajo številke radi. Če jim govorite o kakem svojem novem prijatelju, vas nikdar ne bodo povprašali o bistvenih stvareh. Nikoli ne bodo rekli: 'Kakšen glas pa ima? Katere igre ima najrajše? Ali zbira metulje?' Hoteli bodo vedeti: 'Koliko je star? Koliko bratov ima? Koliko tehta?' Potem šele mislijo, da vedo vse o njem!" ZANIMIVOSTI
|