Emil Adamič
25. 12. 1877
- 6. 12. 1936
Je bil skladatelj. Bil je prof. glasbe v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s publicistiko. Zapustil je več kot 300 mladinskih zborovskih skladb. Dragocene so bile tudi njegove solo pesmi:
Pa ne pojdem prek poljan, Pri zibeli, Kot iz tihe. V zborovskih skladbah navezuje na izročilo rodoljuba: Zapuščena, Lipa, Fantu, Franica, Vasovalec
Marij Kogoj
30. 9. 1892
- 25. 2. 1956
Je bil skladatelj. Bil je učitelj Glasbene matice, korepetitor in dirigent opere, vodil pesniško društvo Slavec, pisal kritike v dnevnik Slovenec in sodeloval v revijah. Svoj ustvarjalni vrhunec je dosegel v operi Črne maske, v kateri si je prizadeval razrešiti zapletene probleme človeške psihe.
Njegova najbolj znana dela so: klavirska dela (Piano)
vokalna, zborovske skladbe (Rekviem, Trenutek, Barčica) in solo pesmi.
Slavko Osterc
17. 6. 1895
- 23. 5. 1941
je bil skladatelj. Bil je ideolog radikalnega glasbenega modernizma v Sloveniji. Bil je tudi član odbora Mednarodnega društva za sodobno glasbo.
Njegova najbolj znana dela so: orkestralna dela (Suita, Plesi), komorno glasbo, klavirsko glasbo (Arabeske, Pravljice) in dramska dela.
Lucijan Marija Škerjanec
17. 12. 1900
- 27. 2. 1973
je bil skladatelj in glasbeni pisec. Šolal se je v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Dobitnik Prešernove nagrade (1971).
Njegova dela so: orkestralna, koncerti (za klavir, za flavto) in vokalno glasb (Sonetni venec).
Stanko Premrl
28. 9. 1880
- 14. 3. 1965
je bil skladatelj in organist. Bil je stolni vikar. Bil je tudi odličen pedagog, organizator in glasbeni publicist.
Med njegovimi najbolj znanimi deli se odlikujejo Sončna pesem sv. Franšiška , 10 božičnih pesmi za mešani zbor in oratorij Sveti Jožef.
Karol Pahor
6. 7. 1896
- 25. 11. 1974
je bil skladatelj. Violino je do študiral v Bologni. Vodil je invalidni pevski zbor. Posebno se je odlikoval v vokalni glasbi.
Njegova dela: orkestralna (Tuje življenje), komorne skladbe, klavirske (Tri arabeske, Slovenska suita), vokalna (Na juriš, zborovske pesmi) in solo pesmi.
Matija Bravničar
24. 2. 1897
- 25. 11. 1977
je bil skladatelj. Bil je violinist opernega orkestra, direktor akademije za glasbo, vodja glasbenega oddelka DZS in prof. na akademiji za glasbo.
Njegova dela je pogosto navdihovala zgodovina. Njegova dela: orkestralna (Kralj Matjaž, Plesna burleska), komorna (Fantazija) in opere (Hlapec Jernej in njegova pravica).
Blaž Arnič
31. 1. 1901
- 1. 2. 1970
je bil skladatelj. Že od začetka so ga privlačile velike glasbene oblike, posebno simfonija, in na tem področju se je uvrstil med najpomembnejše slovenske predstavnike 20. stol. Je dobitnik Prešernove nagrade (1947).
Njegova dela: simfonije (Simfonična rapsodija), simfonične pesnitve (Ples čarovnic, Pesem planin) in koncerti (Pastoralna simfonična pesnitev).
Danilo Švara
2. 4. 1902
- 25. 4 1981
je bil skladatelj in dirigent. Bil je doktor ekonomije. Glasbeno izobrazbo si je pridobil v Ljubljani, na Dunaju in v Frankfurtu. Poleg tega je bil izvrsten pianist in glasbeni kritik. Je dobitnikom Prešernove nagrade (1973).
Njegova dela: orkestralna, klavirska (Sonata), opere (Kleopatra, Veronika Deseniška), vokalna, zborovske in solo pesmi.
Vilko Ukmar
10. 2. 1905
- 1991
je bil skladatelj in muzikolog. Glasbo je študiral v Ljubljani, na Dunaju in v Zagrebu. Na vseh glasbenih področjih, na katera je segel, je ustvaril skladbe, brez katerih bi bila slovenska glasba v 20. stol. siromašnejša. Dobitnik Prešernove nagrade (1985).
Njegova dela: orkestralna, komorna, klavirska, baletna (Lepa Vida, Godec), zborovske skladbe in solo pesmi.
Marjan Kozina
4. 6. 1907
- 19. 6. 1966
je bil skladatelj. Bil je korepetitor ljubljanske opere, dirigent in direktor Glasbene matice v Mariboru. Dobitnik Prešernove nagrade (1948).
Njegova dela: orkestralna (Ilova gora, Proti morju), opera Ekvinocij, vokalna (Tlaka), zborovske pesmi, solo pesmi in klavirsko glasbo.
Marijan Lipovšek
26. 1. 1910
- 1995
je bil pianist in skladatelj. Svoj vrhunec je dosegel v kantati Orglar. Dobitnik Prešernove nagrade (1974).
Njegova dela: orkestralna (Domovina), 20 mladinskih pesmi, koncerte in komorna.
Zvonimir Ciglič
20. 2. 1921
je bil skladatelj in dirigent. Dirigent sarajevske opere in filharmonije v Subotici. Njegovo glasbo odlikuje močan, elementarno pogojen izraz.
Njegova dela: orkestralna (Vizija, Finale), vokalna in komorna.
Uroš Krek
21. 5 1922
je bil skladatelj. Urednik na radiu Ljubljana za simfonično glasbo. Sodi med najodličnejše slovenske skladatelje v drugi polovici 20. stol. Dobitnik Prešernove nagrade (1953).
Njegova dela: orkestralna (Rapsodični ples), komorna in vokalna.
Dane Škerl
26. 8. 1931
je skladatelj. Skozi njegova dela vejeta vedrost in formalna preglednost.
Njegova dela: orkestralna (Kontrasti), komorna, klavirska (Bagatele), scenska (Opojno poletje, Peter Klepec) in kantati (Moj dan, Ta prehuda žalost).
Samo Vremešak
29. 5. 1930
e skladatelj pevec in zborovodja. Dirigent zbora slovenske filharmonije in prof. na akademiji za glasbo. Izkazal se je tudi kot zborovodja.
Njegova dela: orkestralna, komorno, vokalna (Kronanje v Zagrebu), priredbe narodnih napevov in solo pesmi.
Primož Ramovš
20. 3. 1921
je skladatelj. Eden najpomembnejših predstavnikov slovenske glasbe v drugi polovici 20. stol. Izjemno plodovit ustvarjalec, poskusil se je na skoraj vseh področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti.
Njegova dela: orkestralna, komorna, klavirska, zborovske skladbe, scenska in filmska glasba.
Janez Matičič
3. 6. 1296
je skladatelj. Deloval je na področju eksprimentalne glasbe. Sodi med najpomembnejše sl. skladatelje svoje generacije.
Njegova dela: orkestralna, komorna in klavirska (Sonata, Suita).
Pavle Merk
12. 7. 1927
je skladatelj. Diplomiral je iz slavistike. Bil je pristaš sodobnih glasbenih tokov. Svojo ustvarjalnost je razvil tudi pod vplivom lastnega raziskovanja ljudske kulture na Krasu.
Njegova dela: orkestralna (Baročna uvertura), komorna, vokalna in solo pesmi.
Jakob Jež
23. 11. 1928
je bil skladatelj. Srednješolski prof. na pedagoški akademiji. Urednik glasbene revije Grlica.
Njegova dela: orkestralna (Strune), komorna (Mala suita), vokalna (Brižinski spomeniki) in zborovske pesmi.
Milan Stibilj
2. 11. 1929
je bil skladatelj. V Ljubljani violonist opernega orkestra.
Njegova dela: simfonija Slavček in vrtnica, impresije za godala, skladbe za orkester in klavir.
Ivo Petrič
16. 6. 1931
je dirigent in skladatelj. Je izrazit instrumentalni ustvarjalec, skomponiral je vrsto del, ki imajo odlično mesto v slovenski glasbi.
Njegova dela: orkestralna (Intervali v barvah), komorna (Meditacije za klavirski trio).
Alojz Srebotnjak
27. 6. 1931
je skladatelj. V svojih delih uporablja tudi prvine iz glasbe iz jugoslovanskih narodov, zlasti makedonskega. Slovensko glasbo je obogatil z vrsto značilnih vokalnih del, na katere se navezujejo njegove orkestralne, komorne in druge skladbe.
Njegova dela: orkestralna (Kraška suita) in solo pesmi (Ne, jaz nočem še umreti, Vojne slike za glas).
Igor Štuhec
15. 12 1932
je tudi skladatelj. Plodovit ustvarjalec sodobnih nagnjenj, poskusil se je v različnih smereh, iskal je lastni umetniški slog.
Njegova dela: orkestralna (Diferenciancije), komorna, klavirska (novi momenti) in vokalna.
Darijan Božič
29. 4. 1933
je bil dirigent in skladatelj. Bil je violonist in dirigent v Ljubljani, direktor slovenske filharmonije in prof. na pedagoški akademiji. Spočetka se je navezoval na glasbeno tradicijo in dosežke jazza, pozneje pa je sprejel serialno tehniko.
Njegova dela: orkestralna (Simfonija), komorna in scenska.
Lojze Lebič
23. 8. 1934
bil je dirigent in skladatelj. Bil je diplomirani arheolog. Glasbo je študiral v Ljubljani. Vodil je komorni zbor RTV Ljubljana. Opazne rezultate je dosegel na vokalnem področju.
Njegova dela: orkestralna (Nicina), komorna, klavirska (Sonet) in vokalna (Požgana trava, Novembrske pesmi).
Pavel Mihelič
8. 11. 1937
je bil tudi skladatelj. S sodobnimi izraznimi sredstvi je ustvaril več uspelih del oblikovne jasnosti in poudarjene muzikalnosti. Ukvarja se tudi z glasbeno kritiko.
Njegova dela: orkestralna (Koncert za rog) in komorna (Pravljična suita).
Marijan Gabrijelčič
18. 1 1940 - 1998
je bil skladatelj. Direktor in umetniški vodja slovenske filharmonije, dekan in prof. na akademiji za glasbo v Ljubljani. Skladatelj uspešnih zborov, ki si dobili priznanja na mednarodnih tekmovanjih.
Njegova dela: orkestralna (Tolminci) in vokalna (Velika maša).