ustvarjeno z NetLogo
poglej/ prenesi datoteko modela: Ogenj.nlogo
KAJ JE TO?
-----------
Model simulira širjenje ognja skozi gozd. Ogenj se začne
širiti iz levega kota gozda in se širi po bljižnjih drevesih. Širi se v štirih
smereh: sever, jug, vzhod, zahod.
V tem modelu ni vključen veter. Zato mora imeti ogenj
na svoji poti drevesa, da se lahko širi. Zato se ogenj ne more širiti po
nepogozdovanem območju. Tako območje
blokira napredovanje ognja, v njegovem širjenju.
Možnost da ogenj doseže desni rob gozda je odvisna od gostote dreves v
gozdu.
KAKO UPORABLJAMO
----------------
Klikni na gumb NASTAVI postaviš vse parametre na oknu. S tem nastaviš
drevesa (zeleno na zaslonu) in ogenj (rdečo na zaslonu).
Klikni na gumb ZAŽNI, da pričneš
z simulacijo.
Drsnik GOSTOTA nadzoruje poraščenost gozda. (Opomba:
premik drsnika GOSTOTA, se upošteva šele ob naslednjem kliku na gumb NASTAVI.)
ZANIMIVO
---------
Nastavi gostoto gozda na 55%. Pri teh nastavitvah skoraj ni možnosti, da bi
ogenj dosegel desni rob gozda. Nastavi gostoto gozda na 70%. Pri teh nastavitvah
je skoraj gotovo, da bo ogenj prišel na desni rob. Pri 59% ima ogenj 50/50
možnosti, da pride na desno stran gozda.
Črna obroba okoli gozda, preprečuje
ognju, da se širi izven zaslona.
Vsaka želvica, ki predstavlja košček ognja se rodi in
umre z vsakim premikom. Zato se nobena želva ne premika po zaslonu. Vsako drevo
lahko gori ali pa ne gori. Efekt (premikajočega ognja) je ustvarjen z agenti,
čeprav ni občuteno z agenti. To je podobno optični iluziji.
RAZŠIRITEV MODELA
------------------
Kaj pa če bi se lahko ogenj širil v osmih smereh (tudi po diagonalah)? Da to
dosežemo uporabimo "neighbors" namesto "neighbors4" (v prodesurnem
oknu->procedura GO). Kako bi to povečalo možnost ognja, da doseže desno stran? V
tem novem modelu, kakšna je "kritična gostota" dreves da ogenj že doseže desni
rob?
Dodaj veter, da bo lahko ogenj premagoval (preskakoval) daljše razdalije v
posameznih smereh.
NETLOGO PRIHODNOSTI
---------------------
Nezgorjena drevesa so predstavljena z zeleno potjo, požgana drevesa pa z
želvicami.
Uporabljene so dve vrsti želvic, "ogenj" in "ostanki". Ko je drevo ujeto v
ogenj, se ustvari nova želva ogenj, ogenj postane pogorišče v naslednjem koraku.
Opazuj kako program stopnjuje črnino pogorišča, da doseže efekt zgorevanja.
Primitiv "neighbors4" je uporabljen za širjenje ognja.
Lahko napišeš model brez želvic, s samo sledjo ognja. Napisan tako, bi model
tekel bolj počasi, saj bi bile vse poti zmeraj aktivne. Z uporabo želvic je bolj
enostavno doseči omejitev aktivnosti modela zgolj na notranjost ograjenega
gozda.
Poglej stavka "CA 1D Rule 30" in "CA 1D Rule 30 Turtle" kot primera modela
oboje z in brez želvice.
PODOBNI MODELI
----------------
Percolation, Rumor Mill
ZASLUGE IN REFERENCE
---------------------
Ta model je nastal v v MIT Media Lab. Poglej Resnick, M. (1994) "Turtles,
Termites and Traffic Jams: Explorations in Massively Parallel Microworlds."
Cambridge, Ma: MIT Press. Prilagojen za StarLogoT, 1997, kot del Connected
Mathematics Project. Leta 2000 je bil prilagojen NetLogo-u, kot del Participatory
Simulations Project. Posodobljen leta 2003.
Za naslavljanje modela v akademskih publikacijah uporabi: Wilensky, U.
(1998). NetLogo Fire model. http://ccl.northwestern.edu/netlogo/models/Fire.
Center za Connected Learning and Computer-Based Modeling, Northwestern
University, Evanston, IL.
Za druge publikacije uporabi: Copyright 1998 by Uri Wilensky. Vse pravice so
pridržane. Poglej http://ccl.northwestern.edu/netlogo/models/Fire za pogoje
uporabe.
Model je poslovenil Pavel Makovec, dne 17.
12. 2005.