ŠPANIJA
Kraljevina Španija je obmorska država na
jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko
na zahodu in Gibraltarjem na jugu. Na severovzhodu prek gorske verige Pireneji meji na
Francijo in žepno državico Andoro. Kraljevina Španija vključuje Balearske otoke v
Sredozemskem morju, Kanarske otoke v Atlantskem oceanu in mesti Ceuta in Melilla v severni
Afriki.
Uradni jeziki:
kastiljščina = španščina, katalonščina, baskovski jezik in
galicijski jezik
Glavno mesto: Madrid
Največje mesto: Madrid
Kralj: Juan Carlos I. Španski
Premier: José Luis Rodríguez Zapatero
Površina: 504.782 km2 (50. na svetu)
Prebivalstvo: 43.197.684 (29. na svetu)
Gostota prebivalstva: 85/km2
Valuta: Euro
Državna himna: Marcha Real
Internetna domena: .es
Nacionalna klicna koda: +34
Državna ureditev
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija.
Državni poglavar je kralj, njegove funkcije pa so protokolarne
obveznosti in predstavljanje države. Zakonodajna oblast je poverjena dvodomnemu parlamentu
(Cortes), ki ga sestavljata 350-članski kongres poslancev in 259-članski senat. Poslanci
kongresa so izvoljeni na splošnih volitvah za štiriletni mandat. V senat je neposredno
izvoljenih 208 poslancev, 51 pa je imenovanih in predstavljajo regijske interese. Država je
razdeljena na sedemnajst avtonomnih regij. Vsaka ima svoj parlament in izvršilno oblast.
Vlada ima sedež v Madridu, ki je tudi glavno mesto kraljevine.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je Ljudska stranka (PP) zmagala z absolutno
večino. Vlada, ki jo vodi Jose Maria Aznar, je prva desno-sredinska vlada v novejši
demokratični zgodovini te države. Ker ima njegova stranka absolutno večino, se ji pri
sprejemanju zakonodaje ni treba usklajevati s svojimi prejšnjimi koalicijskimi partnerji
(konzervativne stranke). Najresnejši notranjepolitični problem, ki ga ima Španija, je
baskovsko separatistično gibanje ETA.
Upravne enote
Španija je po smrti diktatorskega generala Franca s sprejetjem ustave leta 1978
postala ustavna monarhija, razdeljena na 17 avtonomnih skupnosti (špansko: comunidad
autónoma, množina comunidades autónomas) in dve avtonomni mesti
(ciudad autónoma, množina ciudades autónomas) na afriški
obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne pokrajine, ki se nadalje delijo na 50 provinc,
so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače):
Andaluzija (Andalucía)
Aragonija (Aragón)
Asturija (Asturias)
Balearski otoki (špansko Islas Baleares, katalonsko Illes Balears)
Baskija (špansko País Vasco, baskovsko Euskadi)
Kanarski otoki (Islas Canarias)
Cantabria
Kastilja-La Manča (Castilla-La Mancha)
Kastilja-Leon (Castilla y León)
Katalonija (špansko Cataluna, katalonsko Catalunya)
Extremadura
Galicija
La Rioja
Madrid
Murcia
Navara (Navarra)
Valencija (špansko Comunidad Valenciana, katalonsko Comunitat Valenciana)
Gospodarstvo
Španija je osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v EU.
V zadnjem obdobju je bila gospodarska rast Španije ena najvišjih v Uniji. Poleg tega ji je
uspelo zmanjšati brezposelnost in uravnati javne finance. Kljub temu, da je bilo med leti
1996 in 2000 ustvarjenih več kot dva milijona novih delovnih mest, pa uradna stopnja
brezposelnosti ostaja visoka (približno 13%).
Okrog 70% trgovinske menjave je z ostalimi državami članicami. Tudi države Latinske
Amerike imajo veliko vlogo v španskem gospodarstvu, še zlasti, če upoštevamo, da je Španija
največji vlagatelj v nekaterih od teh držav. Zaradi zelo močne avtomobilske
industrije se uvršča med največje svetovne izvoznice motornih vozil. Poleg
avtomobilske industrije je zelo razvito tudi ladjedelništvo, kemična
industrija, jeklarska industrija, tekstilna in obutvena industrija, vendar največji delež
nacionalnega dohodka zavzema storitveni sektor. Kmetijstvo ima pomembno vlogo in Španija je
širom po svetu znana po agrumih, grozdju in olivah oziroma izdelkih
iz teh pridelkov, olivnem olju in vinu. Ob kmetijstvu moramo omeniti še ribiško industrijo,
saj je španska ribiška flota ena izmed največjih na svetu. Ne glede na vse to pa je Španija
najbolj znana v svetu, sploh pa v Evropi, po svojem turizmu, panogi, ki je med najhitreje
rastočimi v tej državi. Turizem predstavlja okrog 10% delež v španskem BDP.
Prebivalstvo
Španija ima nekaj manj kot 40 milijonov prebivalcev.
Večina prebivalcev živi v obalnem pasu države, tako na severu kot na jugu. Procesi
industrializacije in urbanizacije so pripeljali do tega, da se je zmanjševalo število
prebivalcev v notranjosti države. V Španiji živi približno pol milijona
tujcev, večina jih prihaja iz Južne Amerike, Severne Afrike in seveda iz
držav Evopske unije. Med prebivalci je najbolj razširjena katoliška
vera, skoraj 99 odstotkov Špancev se opredeljuje za katolike, vendar
obstajajo v državi tudi druge verske skupnosti kot so protestanti, muslimani in židje.
Uradni jezik je španski oziroma kastiljski, v Kataloniji je uradni jezik tudi katalonski,
v Galiciji galicijski in v Baskiji baskovski.
Mednarodni odnosi
Zunanja politika je usmerjena na združevanje EU, odnose
z državami Latinske Amerike in na sredozemsko
politiko. Tudi razvojno sodelovanje je njena pomembna komponenta, posebej v
odnosih z latinsko-ameriškimi državami.
Španija je članica NATA od leta 1982, od jeseni 1999
pa je popolnoma integrirana v vojaško strukturo te zveze. Španija je sodelovala
v mirovnih operacijah ZN v Bosni, sodeluje pa tudi v NATO-vih operacijah na
Kosovu in Makedoniji ter v mednarodnih silah v
Afganistanu.
Posebni odnosi z državami Latinske Amerike in Magreba, še zlasti Marokom, so
posebno pomembni za Španijo zaradi zgodovinskih in geografskih razlogov. Odnosi z
Veliko Britanijo so sicer dobri, vendar pa je vprašanje Gibraltarja v njunih
odnosih povzročilo nekaj kratkih stikov. Kljub temu sta državi v
zadnjih letih našli rešitve za številne občutljive probleme.
Klara Štravs, Pedagoška fakulteta, smer Matematika - Računalništvo
Ljubljana, 14. januar 2006