Možnosti izpopolnjevanja učiteljev v Sloveniji

Sledeče besedilo je seminarska naloga, ki sem jo napisala pri izbirnem predmetu Andragogika ciljnih skupin, ki ga na Filozofski fakulteti predava prof. Sabina Jelenc Krašovec. Predmet sem poslušala v prvem semestru študijskega leta 2004/05. Obravnavali smo različne ciljne skupine, in tako sem kot bodoča učiteljica naredila pregled možnosti izobraževanja učiteljev. Seminar pa sem predstavila pri uri Andragogike ciljnih skupin 4. januarja 2005.

V šolskem letu 2004/05 so se v primerjavi s prejšnjimi leti možnosti izpopolnjevanja učiteljev povečale; in sicer so bile te spremembe v sistemu stalnega strokovnega spopolnjevanja najavljene že v uvodu v Katalog programov za šolsko leto 2003/04. V tem uvodu je takratni minister za šolstvo, znanost in šport (v nadaljevanju: minister), dr. Slavko Gaber, zapisal, da potrebujemo odprt, dinamičen sistem, ki bo podpora oblikovanju novega profesionalizma učiteljstva. Države, združene v Evropsko unijo, v okviru Lisbonske strategije med drugim iščejo ustrezne poti za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja učiteljev. Zavedajo se, da se mora učitelj ustrezno odzvati na svojo spremenjeno vlogo v družbi znanja. Iz posredovalca znanja mora namreč prerasti v koordinatorja, organizatorja, mentorja,… Zato pa potrebuje nove, drugačne kompetence, ki jih mora pridobiti tako skozi začetno izobraževanje za poklic, kot tudi v času nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja po vstopu v delo.

Novi sistem nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji je zastavljen tako, da vključuje dobre izkušnje iz prejšnjega sistema stalnega strokovnega spopolnejvanja in že sprejete usmeritve v okviru Evropske unije glede nadaljnjega razvoja izobraževanja in usposabljanja učiteljev. Normativno podlago za novi sistem predstavlja Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur. l. RS, št. 64/04; v nadaljevanju: Pravilnik), ki izhaja iz združitev nacionalnih in evropskih, vsebinskih in organizacijskih prioritet in prinaša marsikatero novost. Te novosti so rezultat posodobitve sistema stalnega strokovnega spopolnjevanja, ki ga je opravil programski svet za strokovno spopolnjevanje (v nadaljevanju: programski svet).

Do novosti je prišlo tudi pri sestavi programskega sveta, v prihodnje bosta namreč v njem poleg predstavnikov Centra RS za poklicno izobraževanje in Strokovnega sveta RS za poklicno izobraževanje, sodelovala tudi predstavnika ravnateljev poklicnih in strokovnih srednjih šol in ravnateljev višjih strokovnih šol. Tako sedaj programski svet sestavlja 22 članov, ki jih za obdobje 6 let imenuje minister, in sicer:

Programski svet ima predsednika, ki ga v skladu s poslovnikom člani izvolijo izmed treh predstavnikov Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.

Prenovljen sistem bo v celoti zaživel v šolskem letu 2005/06. Do takrat bo v celoti pripravljena tudi informatizacijska podpora, ki bo omogočala kvalitetnejše spremljanje in vrednotenje izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev. Novost je tudi objava programov, letos so namreč programi prvikrat objavljeni na svetovnem spletu, kataloga v knjižni obliki ni več. Objava programov na svetovnem spletu ima poleg prednosti tudi slabosti. Nova oblika objave nabora programov omogoča iskanje po programskih sklopih oz. vrstah programov, po tematskih sklopih oz. temah (področjih ), po izvajalcih in pri programih za učiteljske zbore tudi po ciljnih skupinah (vrtci, osnovne šole, srednje šole,…).

Cilj nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je zagotavljanje strokovne usposobljenosti za poučevanje določenega predmeta ali predmetnega področja oziroma opravljanje določenega strokovnega dela, podpiranje profesionalnega in strokovnega razvoja vsakega strokovnega delavca in ravnatelja v javnih vrtcih in šolah (v nadaljevanju: strokovni delavci), razvoja javnega vrtca in šole ter razvoja celotnega sistema vzgoje in izobraževanja in s tem povečanja njegove kvalitete in učinkovitosti.(2. člen Pravilnika).

Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju se izvaja po naslednjih programih:

Programi za izpopolnjevanje izobrazbe so programi, ki nadgrajujejo, poglabljajo in razširjajo znanja iz programov za pridobitev izobrazbe ter so z zakonom ali podzakonskimi predpisi določeni kot eden od izobrazbenih pogojev za poučevanje določenega predmeta ali predmetnega področja oziroma za opravljanje drugega strokovnega oziroma poslovodnega dela v vzgoji in izobraževanju.

Programi profesionalnega usposabljanja so programi, ki omogočajo kontinuiran profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, usposabljanje za izvajanje novih javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja in doseganje ciljev novih učnih načrtov oziroma katalogov znanja in izpitnih katalogov, nenehno posodabljanje disciplinarnega, strokovnega in profesionalnega znanja, seznanjanje z učinkovitimi vzgojno-izobraževalnimi praksami in uspešnimi pristopi za profesionalno obvladovanje vzgojno-izobraževalnega procesa ter povečanje njegove učinkovitosti.

Predpisani programi so programi usposabljanja strokovnih delavcev za izvajanje novih javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja in za doseganje ciljev novih učnih načrtov oziroma katalogov znanja in izpitnih katalogov, ki določajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Med predpisane programe se uvršča tudi program priprave na strokovni izpit v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo in strokovni izpit strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja

Predpisani programi so 8 do 24-urni. Kadar so podani utemeljeni razlogi, minister na predlog programskega sveta določi daljše trajanje programa

Programski svet predloge predpisanih programov, ki so oblikovani v skladu s prejšnjim odstavkom, in za katere sprejme odločitev, da so ustrezni, predloži v potrditev ministru.

Ob potrditvi programov minister s sklepom opredeli, glede na področje dela oziroma naloge, za katere so ustanovljeni, pristojne izvajalce za posamezni program.

Izvajalci predpisanega programa so lahko visokošolski zavodi, ki izvajajo javno veljavne študijske programe za pridobitev izobrazbe za pedagoške poklice, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije, Pedagoški inštitut oziroma izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki jih za izvajanje predpisanih programov pooblasti minister.

Minister za vsako šolsko leto pozove izvajalce k izvedbi potrjenih predpisanih programov ter predložitvi predloga števila izvedb posameznega programa in cene posamezne izvedbe s prikazom izračuna cene. Na podlagi prejetih ponudb minister izda sklep, s katerim za vsako šolsko leto določi izvajalce programa, število izvedb programa in ceno posamezne izvedbe.

Posodobitveni programi so programi, ki omogočajo strokovnim delavcem nenehno posodabljanje disciplinarnega in strokovnega znanja za predmete, ki jih poučujejo, oziroma strokovno delo, ki ga opravljajo. V okviru teh programov se zagotavlja tudi usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje novih javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja in za doseganje ciljev novih učnih načrtov oziroma katalogov znanj in izpitnih katalogov, ki določajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ter usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje sistemskih in kurikularnih novosti v širšem pomenu. V okvir teh programov sodijo tudi programi usposabljanja strokovnih delavcev za organiziranje optimalnega učnega okolja z uporabo sodobnih pedagoških in didaktičnih pristopov ter novih učnih tehnologij.

Programski svet vsaki dve leti pozove visokošolske zavode, ki izobražujejo diplomante za potrebe splošnega, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Pedagoški institut, Šolo za ravnatelje, Državni izpitni center, socialne partnerje na področju poklicnega izobraževanja ter strokovne komisije, ki so v skladu s predpisi imenovane za pripravo novih javno veljavnih programov, učnih načrtov oziroma katalogov znanj in izpitnih katalogov, da posredujejo predloge programov za posodabljanje znanja strokovnih delavcev.

Predlagatelji programov morajo poziv za predloge programov, ki se bodo izvajali v naslednjih dveh šolskih letih, prejeti najkasneje do konca januarja tekočega šolskega leta.

Predlog mora vsebovati podatke ( enake kot predlog za predpisane programe; navedeni so zgoraj) ter predlog cene programa s prikazom izračuna cene.

Po pregledu in uskladitvi prejetih predlogov programski svet opredeli področja in teme, za katera bo prednostno zagotavljal posodobitvene programe v naslednjem dveletnem obdobju ter predloži programe v potrditev ministru. Ob sprejemu programov minister izmed predlagateljev programov s sklepom določi izvajalce programov, število izvedb programov in ceno posamezne izvedbe.

Kadar z izvajalci ni mogoče zagotoviti izvajanja določenega posodobitvenega programa, lahko minister za izvajanje tega programa pooblasti izvajalca javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.

Posodobitveni programi so 8 do 24-urni. Kadar so podani utemeljeni razlogi, minister na predlog programskega sveta določi daljše trajanje programa.

Programi za učiteljske zbore so programi, ki izhajajo neposredno iz potreb vzgojno-izobraževalnega dela in so namenjeni usposabljanju za profesionalno obvladovanje vzgojno-izobraževalnega procesa in povečanje njegove učinkovitosti.

Programski svet vsaki dve leti pozove v Republiki Sloveniji registrirane zveze, skupnosti in druga stanovska združenja ravnateljev oziroma direktorjev ali vodij izobraževanja odraslih, ki delujejo za področje celotne države, in reprezentativne sindikate, ki so organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, da predlagajo teme za programe.

Predlagatelji tem morajo poziv za predloge tem za programe, ki se bodo izvajali v naslednjih dveh šolskih letih, prejeti najkasneje do konca januarja tekočega šolskega leta.

Programski svet zbere teme, jih vsebinsko poveže in jih predloži ministru v potrditev. Če programski svet ugotovi, da je potrebno nabor predlaganih tem dopolniti s temami, dogovorjenimi z mednarodnimi projekti na področju vzgoje in izobraževanja, v katere je vključena Republika Slovenija, predlaga ministru dodatne teme.

Minister na predlog programskega sveta objavi javni razpis za zbiranje programov. Na javni razpis se lahko prijavi vsaka pravna in fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje izobraževalne dejavnosti.

Programi za širjenje dobre prakse so programi, ki omogočajo prenos dobrih vzgojno-izobraževalnih praks, razvitih v okviru razvojnih, inovacijskih in drugih projektov, v katerih sodelujejo izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, na javne vrtce in šole.

Programski svet vsaka tri leta opredeli potrebe po programih širjenja dobre prakse in predlaga ministru v potrditev teme in objavo javnega razpisa za zbiranje programov. Programi so 8, 16 ali 24-urni.

Teme za programe, ki se bodo izvajali v naslednjih treh šolskih letih, mora programski svet opredeliti najkasneje do konca januarja tekočega šolskega leta.

Minister na predlog programskega sveta objavi javni razpis za zbiranje programov. Na javni razpis se lahko prijavijo izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki so zaključili razvojni, inovacijski ali drugi projekt v okviru tem, ki jih razpiše minister na predlog programskega sveta. Podrobnejši kriteriji za izbor programov se določijo z razpisom.

Programi za profesionalni razvoj so namenjeni spodbujanju profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v vseh fazah poklicne kariere.

Programski svet vsaka tri leta opredeli potrebe po programih za spodbujanje profesionalnega razvoja, predlaga ministru teme ter objavo javnega razpisa za zbiranje programov. Programi so 8, 16 ali 24-urni.

Teme za programe, ki se bodo izvajali v naslednjih treh šolskih letih, mora programski svet opredeliti najkasneje do konca januarja tekočega šolskega leta.

Objavljeni programi so programi za izpopolnjevanje izobrazbe in programi profesionalnega usposabljanja, ki so uvrščeni v nabor objavljenih programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za posamezno šolsko leto.

Drugi programi so programi, ki niso uvrščeni v nabor objavljenih programov, njihovi cilji pa so skladni s cilji, in sicer tematske konference, izobraževanje v študijskih skupinah, mentorskih mrežah ali drugih mrežah povezovanja strokovnih delavcev javnih vrtcev oziroma šol, ki jih organizirajo Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije, Šola za ravnatelje oziroma Državni izpitni center, programi računalniškega opismenjevanja ter verificirani programi.

Tematske konference so krajše oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so namenjene celotnemu vzgojiteljskemu, učiteljskemu oziroma predavateljskemu zboru posameznega javnega vrtca oziroma šole. Le-ta jih samostojno organizira, kadar v okviru nabora objavljenih programov ni programa, ki bi ustrezal njegovim specifičnim izobraževalnim potrebam.

Izobraževanje v študijskih skupinah, mentorskih mrežah ali drugih mrežah povezovanja strokovnih delavcev javnih vrtcev oziroma šol, ki jih organizirajo Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije, Šola za ravnatelje oziroma Državni izpitni center (v nadaljevanju: izobraževanje v mrežah), so krajše oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, namenjene seznanjanju z novostmi v učnih načrtih oziroma izobraževalnih programih ali usposabljanju za izvajanje novosti na področju izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela.

Programi računalniškega opismenjevanja so programi, namenjeni usposabljanju strokovnih delavcev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju. Postopke v zvezi z zagotavljanjem teh programov vodi programski svet, ki ga v ta namen imenuje minister.

Verificirani programi so programi, ki se jih strokovni delavec udeleži v Republiki Sloveniji ali v tujini izven sistema nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, v postopku verifikacije pa je ugotovljeno, da so njihovi cilji skladni s cilji, navedenimi zgoraj.

Javni vrtec oziroma šola strokovnim delavcem omogoča nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v skladu s predpisi, ki veljajo za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja.

Strokovni delavec, ki poučuje predmet oziroma izvaja strokovno delo, za katerega je naveden predpisani program, ima pravico in dolžnost, da se izobražuje v tem programu.

Ravnatelj je dolžan za strokovnega delavca prednostno načrtovati izobraževanje v predpisanem programu v okviru letnega delovnega načrta in mu prednostno omogočiti udeležbo v tem programu.

Z nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem lahko strokovni delavci pridobijo točke, ki se upoštevajo v sistemu napredovanja strokovnih delavcev v nazive.

Število točk za posamezni program za izpopolnjevanje izobrazbe določi minister.

Delež financiranja programov za izpopolnjevanje izobrazbe ter višino kotizacij določi minister na predlog programskega sveta za vsako šolsko leto.

Glede na delež financiranja se programi za izpopolnjevanje izobrazbe uvrstijo v naslednje skupine:

Program šole za ravnatelje se financira na podlagi enajste alinee sedmega odstavka 81. člena ZOFVI v skladu z ustanovitvenim aktom na podlagi prvega odstavka 106. člena ZOFVI.

Izjemoma lahko minister na predlog programskega sveta določi tudi drugačen delež financiranja programov za izpopolnjevanje izobrazbe.

Predpisane programe ministrstvo financira v celoti, zato udeleženci zanje ne plačujejo kotizacij.

Delež financiranja posodobitvenih programov določi na predlog programskega sveta minister za vsako šolsko leto posebej glede na število programov, načrtovano število izvedb ter razpoložljiva finančna sredstva.

Za financiranje oziroma sofinanciranje programov za izpopolnjevanje izobrazbe, predpisanih programov ter posodobitvenih programov se sklene pogodba med ministrstvom in izvajalcem programa. Pogodba mora vsebovati zlasti:

Sredstva za financiranje programov za učiteljske zbore, programov za širjenje dobre prakse in programov za profesionalni razvoj se zagotavljajo javnim vrtcem in šolam v okviru sredstev za materialne stroške v skladu z normativi in standardi oziroma iz drugih sredstev proračuna Republike Slovenije, ki se namenijo za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev.

V šolskem letu 2004/05 se še ne izvajajo vsi sklopi programov, ki so predvideni z novim Pravilnikom.V nabor programov so tako kot v preteklih letih vključeni študijski programi izpopolnjevanja (IZP). To so programi, ki se po svoji naravi razlikujejo od vseh drugih programov v sistemu. So ena od vrst visokošolskih programov in dajejo novo kvalifikacijo. Strokovni delavec, ki opravi tak program, ima ustrezno izobrazbo za poučevanje določenega predmeta oz. za opravljanje določenega vzgojno izobraževalnega dela.

IZP Programi za izpopolnjevanje izobrazbe
1	Pedagoško andragoška izobrazba.
2	Specialno pedagoška izobrazba.
3	Predšolska vzgoja.
4	Prvi razred devetletne OŠ.
5	Tuj jezik v drugem vzgojno - izobraževalnem obdobju devetletne OŠ.
6	Naravoslovje v 6. in 7. razredu devetletne OŠ.
7	Verstva in etika.
8	Računalništvo in informatika.
9	Bibliotekarstvo.
10	Šola za ravnatelje.
11	Drugi programi za izpopolnjevanje.

Novost so predpisani programi (PRP). To so programi, ki so navedeni v prilogah k pravilnikom in jim Pravilnik določa status prednostnih programov, saj so namenjeni usposabljanju strokovnih delavcev za doseganje ciljev novih učnih načrtov oz. katalogov znanja in izpitnih katalogov v novih izobraževalnih programih. Programe so pripravile nacionalne komisije za prenovo programov izobraževanja oz. strokovna telesa, ki so te komisije nasledila. Učiteljem, ki so se v preteklih šolskih letih že usposabljali po primerljivih programih posameznih izvajalcev (fakultet, javnih zavodov…), so ti programi priznani kot opravljen predpisani program.

PRP Predpisani programi
1	Angleščina.
2	Astronomija.
3	Čebelarstvo.
4	Državljasnska vzgoja in etika.
5	Elektronika z robotiko.
6	Elektrotehnika.
7	Etnologija.
8	Filozofija za otroke.
9	Genetika.
10	Hrvaščina.
11	Kemija v okolju.
12	Kemija v življenju.
13	Klaviatura in računalnik.
14	Klekljanje.
15	Kmetijstvo.
16	Laborant v OŠ.
17	Logika.
18	Matematična delavnica.
19	Naravoslovje in tehnika.
20	Nemščina.
21	Obdelava gradiv - kovine.
22	Obdelava gradiv – les
23	Obdelava gradiv - umetne snovi.
24	Okoljska vzgoja.
25	Plesne dejavnosti.
26	Poskusi v kemiji.
27	Projekti iz fizike in ekologije.
28	Projekti iz fizike in tehnike.
29	Računalništvo.
30	Retorika.
31	Risanje v geometriji in tehniki.
32	Robotika v tehniki.
33	Šah 1 - šahovske osnove.
34	Šah 2 - šahovsko kombiniranje.
35	Šah 3 - šahovske strategije.
36	Tehnika in tehnologija.
37	Tehnika in tehnologija - specialna didaktika.
38	Turistična vzgoja.
39	Umetnostna zgodovina.
40	Vzgoja za medije.
41	Program osnovne šole za odrasle.
42	Izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izob. standardom.
43	Učitelj za individualne in skupinske pomoči.
44	Računalnikar - organizator informacijskih dejavnosti.
45	Glasbene šole.
46	Srednje šole.
47	Pripravniki.
48	Ostali programi.

Posodobitveni programi (PSD) za šolsko leto 2004/05 še niso zagotovljeni v skladu z novimi pravili. Je pa strokovnim delavcem omogočeno izobraževanje po takih programih, kot so se v prejšnjih letih pojavljali v okviru naročenih programov. Zato je v skladu s prehodnimi določbami Pravilnika zagotovljena dodatna izvedba naročenih programov iz šolskega leta 2003/04, kar pomeni, da se ponavljajo lanski programi, razen tistih, ki so jih nadomestili predpisani programi.

PSD Posodobitveni programi
1	Angleščina (tudi izbirni predmeti).
2	Biologija (tudi izbirni predmeti).
3	Družba.
4	Državljanska kultura.
5	Filozofija.
6	Fizika.
7	Francoščina (tudi izbirni predmeti).
8	Geografija (tudi izbirni predmeti).
9	Glasba.
10	Gospodinjstvo (tudi izbirni predmeti).
11	Italijanščina (tudi izbirni predmeti).
12	Kemija.
13	Latinščina in grščina (tudi izbirni predmeti).
14	Likovna vzgoja, likovna umetnost in likovno snovanje.
15	Madžarščina.
16	Matematika.
17	Naravoslovje in tehnika.
18	Naravoslovje v OŠ.
19	Nemščina (tudi izbirni predmeti).
20	Pedagogika.
21	Psihologija.
22	Računalništvo in informatika.
23	Ruščina.
24	Slovenščina (tudi izbirni predmeti).
25	Sociologija.
26	Spoznavanje okolja.
27	Španščina (tudi izbirni predmeti).
28	Športna vzgoja (tudi izbirni predmeti).
29	Študij okolja.
30	Umetnost.
31	Umetnostna zgodovina.
32	Zgodovina.
33	Drugi predmeti (tudi izbirni).
34	Podaljšano bivanje.
35	Strokovno teoretični predmeti v tehniški gimnaziji.
36	Strokovno teoretični predmeti v ekonomski gimnaziji.
37	Strokovno teoretični predmeti v umetniški gimnaziji - glasbena smer.
38	Strokovno teoretični predmeti v umetniški gimnaziji - plesna smer.
39	Strokovno teoretični predmeti v umetniški gimnaziji - likovna smer.
40	Strokovno teoretični predmeti v umetniški gimnaziji - dramsko-gledališka smer.
41	Strokovno teoretični predmeti in praktični pouk v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju.
42	Nacionalni preizkusi znanja v 9-letni OŠ.
43	Kurikularne novosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
44	Poklicna matura.
45	Matura.
46	Predšolska vzgoja.
47	Posebne potrebe.
48	Glasbeno šolstvo.
49	Šolstvo narodnosti, zamejski Slovenci, zdomci in medkulturno sodelovanje.
50	Vzgojno delo v dijaških domovih.
51	Višje strokovno izobraževanje.
52	Izobraževanje odraslih.
53	Svetovalno delo.
54	Knjižničarstvo.
55	Vodilno in vodstveno delo.
56	Drugo strokovno delo.
57	Mentorstvo pripravnikom.
58	Splošno-didaktični programi.
59	Poklicna in osebnostna rast.

Med razpisanimi programi (Razpisani programi so predmet javnega razpisa. Ministrstvo razpiše različne programske sklope, ki se delijo na tematske sklope, le-ti pa na teme (trinivojska struktura). Ponudniki svoje programe prijavijo na razpisane teme.) so za šolsko leto 2004/05 zagotovljeni le programi za učiteljske zbore (UZB) – v naslednjih letih se jim bodo pridružili še drugi sklopi razpisanih programov, in sicer programi za profesionalni razvoj in programi za širjenje dobre prakse. Teme za programe, ki so namenjeni celotnim učiteljskim, vzgojiteljskim oz. predavateljskim zborom, so predlagale zveze, skupnosti in druga stanovska združenja ravnateljev vzgojno-izobraževalnih (v nadaljevanju VI) zavodov, direktorjev ali vodij izobraževanja odraslih in reprezentativni sindikati. Odražajo izobraževalne potrebe, ki so skupne vsem strokovnim delavcem posameznega VI zavoda, ne glede na njihovo smer izobrazbe oz. predmet, ki ga poučujejo ali VI delo, ki ga opravljajo. Programi se izvajajo v VI zavodu. Program in izvajalca izbere in naroči vodstvo šole in se z njim dogovori za čas izvedbe in za ceno, ki ne sme biti višja od navedene v objavi, lahko pa je bistveno nižja.

UZB Programi za učiteljske zbore
1 Posebne potrebe
01.01.01.	Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu.
01.02.01.	Učenci s posebnimi potrebami v osnovni šoli.
01.02.02.	Delo z nadarjenimi učenci in z učenci z učnimi težavami v osnovni šoli.
01.03.01.	Osebe z motnjami v duševnem razvoju: pravica do izbire, zagovorništvo, samozagovorništvo-tema za strokovne delavce v OŠPP in zavodih.
01.03.02.	Vsebine in oblike dela z mobilne specialno pedagoške službe, ki deluje v organizaciji OŠPP in zavodov.
01.03.03.	Privajanje mladostnikov, ki se izobražujejo v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
01.05.01.	Usposabljanje pedagoških delavcev v srednjih šolah za delo z dijaki s posebnimi potrebami.
2 Socializacijski problemi, konflikti in agresivnost
02.01.01.	Vzgojno zahtevnejši otroci v vrtcu.
02.01.02.	Agresivni otroci v vrtcu.
02.01.03.	Prikriti kurikul v vrtcu.
02.01.04.	Razreševanje konfliktov v skupini v vrtcu.
02.02.01.	Psihosocialne potrebe in razvojne težave učencev v osnovni šoli (nasilje v šoli in težje vodljivi učenci).
02.02.02.	Droge in zasvojenosti-strategije za obvladovanje problema v osnovi šoli.
02.03.01.	Nasveti in vaje za krepitev učiteljeve samopodobe in samopodobe pri učencih v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
02.03.02.	Občutek lastne vrednosti kot način preprečevanja konfliktov v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
02.05.01.	Socializacijski problemi današnje srednješolske mladine.
02.05.02.	Droge in zasvojenosti-strategije za obvladovanje problema v srednji šoli.
3 Učenje učenja
03.01.01.	Kako se učijo malčki v vrtcu?
03.02.01.	Učenje učenja (učna okolja, učne strategije) za učence osnovnih šol.
03.03.01.	Vseživljenjsko učenje oseb s posebnimi potrebami-tema za strokovne delavce v OŠPP in zavodih.
03.03.02.	Razvoj senzomotorike kot pomemben dejavnik učenja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami-tema za strokovne delavce v OŠPP in zavodih.
03.07.01.	Ravni učenja in osebnostnega spreminjanja udeleženca v izobraževanju odraslih / zaznavni sistemi, učni tipi/, delovanje možganov in učenje.
03.07.02.	Učitelj-moderator v izobraževanju odraslih.
4 Motivacija v izobraževanju
04.03.01.	Igra-pedagoško, vzgojno in motivacijsko sredstvo v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
04.05.01.	Motivacija dijakov v srednjih šolah za uspešno učenje.
04.07.01.	Motivacija pri udeležencih v izobraževanju odraslih.
04.07.02.	Motivacija manj izobraženih udeležencev v izobraževanju odraslih za nadaljevanje izobraževanja.
5 Uvajanje novih programov
05.01.01.	Didaktični kurikularni pristop v vrtcu.
05.01.02.	Načela kurikula za vrtce v vsakdanji vzgojni praksi.
05.03.01.	Uvajanje prenovljenih programov vzgoje in izobraževanja v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
05.05.01.	Devetletna osnovna šola in srednja šola – tema za strokovne delavce srednjih šol.
05.07.01.	Izdelava učnega programa v izobraževanju odraslih po modulih in strokovnih temah.
6 Preverjanje in ocenjevanje znanja ter povratna informacija o učnih dosežkih
06.02.01.	Postopki in standardi ocenjevanja znanja v osnovni šoli.
06.05.01.	Preverjanje in ocenjevanje znanja v srednji šoli-metode in oblike.
06.06.01.	Ocenjevanje praktičnega izobraževanja v višjih strokovnih šolah.
06.07.01.	Preverjanje in vrednotenje učnih dosežkov pri udeležencih izobraževanja odraslih.
06.07.02.	Instrumentarij za preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev v izobraževanju odraslih.
06.07.03.	Povratna informacija in svetovanje udeležencem v izobraževanju odraslih.
7 Medpredmetno povezovanje in timsko delo
07.01.01.	Uspešno delo tandema v oddelku vrtca.
07.02.01.	Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli.
07.02.02.	Timsko delo v osnovni šoli.
07.04.01.	Timsko delo v glasbeni šoli.
07.05.01.	Predmetna integracija in skupinsko načrtovanje pedagoškega dela v srednji šoli.
07.05.02.	Skupinsko poučevanje (team work) v srednji šoli.
07.06.01.	Medpredmetno povezovanje po metodi globalnega učenja v višji strokovni šoli.
8 Sodobni pristopi v vzgojno-izobraževalnem delu
08.01.01.	Socialne, interaktivne igre v vrtcu.
08.01.02.	Metodike področij dejavnosti v vrtcu.
08.01.03.	Aktivna vloga otroka v vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcu.
08.01.04.	Vzgojno-izobraževalno delo v 1. starostnem obdobju v vrtcu.
08.01.05.	Porajajoča se pismenost (predopismenjevanje) v vrtcu.
08.01.06.	Uporaba računalnika v vrtcu.
08.04.01.	Vzpodbujanje kreativnosti pri učencih glasbenih šol.
08.05.01.	Aktivne metode pouka in poučevanja v srednji šoli.
08.06.01.	Pedagogika in didaktika poučevanja v višjih strokovnih šolah.
08.06.02.	Oblike in metode dela z manj izobraženimi udeleženci v višjih strokovnih šolah.
08.07.01.	Ciljno načrtovanje in spremljanje izobraževanja odraslih.
08.07.02.	Stili poučevanja, moč različnosti pri izobraževanju odraslih.
08.07.03.	Odrasli se učijo drugače-posebnosti v izobraževanju odraslih, prilagajanje programov in vsebin.
08.07.04.	Aktivne metode in oblike dela v izobraževanju odraslih.
08.07.05.	Metodologija individualnega načrtovanja v izobraževanju odraslih.
08.07.06.	Učna priprava po metodi 4 MAT / kaj, kako, zakaj, čemu / v izobraževanju odraslih.
08.07.07.	Priprava kvalitetnih učnih pripomočkov in učnega gradiva: vizualizacija učenja in poučevanja, avditivna pomoč pri učenju in poučevanju, kinestetična pomoč pri učenju in poučevanju v izobraž. Odraslih.
9 Skrb za glas in retorika
09.01.01.	"Opismenjevanje" v retoriki za strokovne delavce v vrtcih.
09.01.02.	Retorika v vrtcu, vzgojitelj javni govorec.
09.02.01.	Skrb za glas-glasovne obremenitve učiteljev v osnovni šoli.
09.05.01.	Retorika za učitelje v srednjih šolah.
09.06.01.	Retorika za učitelje v višjih strokovnih šolah (po vsebinah nevrolingvističnega programiranja).
09.07.01.	Veščine nastopanja in prezentacije v izobraževanju odraslih.
10 Komunikacijske spretnosti
10.01.01.	Komunikacija s starši otrok, ki so vključeni v vrtec (način sporočanja manj prijetnih sporočil).
10.02.01.	Komunikacija z učenci v osnovni šoli (individualni razgovori).
10.02.02.	Komunikacijske spretnosti učitelja v osnovni šoli.
10.03.01.	Uvajanje nadomestne komunikacije v OŠPP in zavodu (posebne potrebe).
10.03.02.	Nenasilna komunikacija v OŠPP in zavodu (posebne potrebe).
10.04.01.	Komunikacija v glasbeni šoli (v kolektivu, z ustanoviteljem, s širšo javnostjo).
10.05.01.	Besedna komunikacija po Gordonu za učitelje srednjih šol.
10.05.02.	Tehnike nenasilne komunikacije za učitelje srednjih šol.
10.06.01.	Osebne veščine komuniciranja in vodenja predavatelja v višjih strokovnih šolah.
10.07.01.	Komunikacija in povratna informacija udeležencem v izobraževanju odraslih.
11 Vloga razrednika in sodelovanje s starši
11.01.01.	Sodelovanje s starši otrok, ki so vključeni v vrtec.
11.02.01.	Vloga razrednika v osnovni šoli (razredne ure, delo s starši).
11.03.01.	Pomoč na domu: podpora družinam z otrokom s posebnimi potrebami - tema za strokovne delavce OŠPP in zavodov (posebne potrebe).
12 Strokovni delavci in stres
12.01.01.	Krepitev vzgojiteljske kondicije-zdravilo proti poklicni izgorelosti strokovnega delavca v vrtcu.
12.01.02.	(Ne)odločnost in stres-tema za strokovne delavce v vrtcu.
12.02.01.	Osnovnošolski učitelj in stres.
12.03.01.	Preprečevanje prezgodnjega izgorevanja strokovnih delavcev v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
12.05.01.	Stres na delovnem mestu učitelja v srednji šoli.
13 Profesionalna in osebnostna rast
13.01.01.	Osebnostna rast vzgojitelja v vrtcu.
13.01.02.	Profesionalizem v vrtcu.
13.01.03.	Kompetence vzgojitelja / pomočnika vzgojitelja v vrtcu.
13.02.01.	Uvod v supervizijo za strokovne delavce osnovnih šol.
13.02.02.	Refleksija-tema za strokovne delavce osnovnih šol.
13.02.03.	Čustvena pismenost-tema za strokovne delavce osnovnih šol.
13.03.01.	Uvajanje sprememb v lastno pedagoško delo v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
13.03.02.	Čustvena pismenost-tema za strokovne delavce v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
13.04.01.	Opravljam delo, ki me veseli (tehnike s katerimi pridobivamo delovno učinkovitost ob dobrem počutju)-tema za strokovne delavce v glasbeni šoli.
13.05.01.	Samorefleksija dela učiteljev v srednjih šolah-supervizija, portfolio.
13.05.02.	Uvod v supervizijo za učitelje srednjih šol.
13.07.01.	Osebna in strokovna odličnost predavatelja, učitelja / kompetence, lastnosti, stili.../ v izobraževanju odraslih.
14 Aktivno državljanstvo, enake možnosti in socialna kohezija
14.01.01.	Vzgoja za multikulturalnost v vrtcu.
14.01.02.	Otroci v vrtcu spoznavajo človekove pravice.
14.01.03.	Participacija otrok v vzgojnem procesu v vrtcu.
14.02.01.	Vključevanje multikulturalnosti v vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli.
14.02.02.	Učenci v osnovni šoli spoznavajo človekove pravice.
14.02.03.	Participacija učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu v osnovni šoli.
14.03.01.	Vključevanje multikulturalnosti v vzgojno-izobraževalno delov v OŠPP in zavodih (posebne potrebe).
14.03.02.	Učenci v OŠPP in zavodih (posebne potrebe) spoznavajo človekove pravice.
14.03.03.	Participacija učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu v OŠPP in zavodih.
14.05.01.	Vključevanje multikulturalnosti v vzgojno-izobraževalno delo v srednji šoli.
14.05.02.	Dijaki v srednji šoli spoznavajo človekove pravice in se usposabljajo za aktivno državljanstvo.
14.05.03.	Participacija dijakov v vzgojno-izobraževalnem procesu v srednji šoli.
15 Ostale teme
15.01.01.	Novi vidiki razvojne psihologije-teme za strokovne delavce vrtcev.
15.01.02.	Medkulturna vzgoja v vrtcu.
15.03.01.	Franklova psihologija smisla in antropohigiena v vzgoji in izobraževanju-tema za strokovne delavce OŠPP in zavodov (posebne potrebe).
15.04.01.	Razvojne posebnosti in problematika pedagoškega dela z najmlajšimi v glasbeni šoli.
15.04.02.	Med priljubljenostjo glasbe in zahtevnostjo programov v glasbeni šoli.
15.04.03.	Dokumentacija v glasbeni šoli.
15.05.01.	Nevrolingvistično programiranje-tema za strokovne delavce v srednjih šolah.
15.07.01.	Načrtovanje, spremljanje in zagotavljanje kakovosti na področju izobraževanja odraslih.
15.07.02.	Vodenje dokumentacije v izobraževanju odraslih.

V sklop nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju sodijo tudi drugi programi, ki niso objavljeni v Katalogu programov stalnega strokovnega spopolnjevanja. To so tematske konference, ki jih VI zavodi še naprej lahko samostojno organizirajo in izvedejo, potrdila in točke pa v skladu s pravilnikom podeli ravnatelj VI zavoda. Prav tako so v skladu s Pravilnikom priznana tudi izobraževanja v mrežah, kot so na kratko poimenovani seminarji za zunanje ocenjevalce, izobraževanja v študijskih skupinah, mentorskih mrežah in drugih mrežah povezovanja strokovnih delavcev javnih vrtcev in šol, ki jih organizirajo javni zavodi in zanje tudi izdajajo potrdila in točke. Informacije o izobraževanjih v mrežah so na spletnih straneh javnih zavodov, ki jih organizirajo, in sicer: Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center RS, Šola za ravnatelje, državni izpitni center – RIC, CŠOD.

V sistem nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju sodijo tudi programi računalniškega opismenjevanja (RO). Ti programi so posebej objavljeni na spletni strani Ministrstva za znanost, šolstvo in šport.

Tudi v novem sistemu je ohranjena možnost, da strokovni delavci pridobijo točke za izobraževanje v verificiranih programih.

Sofinanciranje nerazpisanih programov (Nerazpisani programi so programi, ki jih naroči Ministrstvo izvajalcem v skladu z določbami Pravilnika. Pri teh programih obstaja dvonivojska struktura, tako ponudniki svoje programe ponudijo na tematske sklope v okviru programskih skopov) in kotizacije programov:

A0 – stopnja sofinanciranja programov izpopolnjevanja izobrazbe je določena s sklepom, udeleženec plača kotizacijo programa

A1- Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 100% sofinancira program, kotizacije ni,

A2-Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 100% sofinancira program, določena je minimalna kotizacija,

A3-Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 50% sofinancira program, udeleženec plača kotizacijo programa,

A5-Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 20% sofinancira program, udeleženec plača kotizacijo programa.

Preglednica najvišjih dovoljenih kotizacij programov vseh kategorij, za 8 ur programa:

kategorija	vključen DDV	Brez DDV
kategorija A1	-	-
kategorija A2	1.060,00	880,00
kategorija A3	4.310,00	3.590,00
kategorija A5	8.760,00	7.300,00
kategorija A0	višina kotizacije je določena s pogodbo med izvajalcem in Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport

Če je program daljši, se najvišje dovoljene kotizacije sorazmerno povečajo.

2.2 Zavod Republike Slovenija za šolstvo

Katalog obsega ponudbo svetovalnih storitev, tematskih konferenc in programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.

V rubriki svetovanje so navedene teme svetovalnih storitev, ki jih izvajajo svetovalci Zavoda RS za šolstvo. So pomoč pri iskanju rešitev za konkretne probleme pri poučevanju, iskanju učinkovitih strategij vzgojnega delovanja, vodenju šole/vrtca/zavoda …Izvajajo jih svetovalci Zavoda RS za šolstvo, trajajo pa do 3 ure. Potekajo v obliki informacij, mnenj, nasvetov, konzultacij in instruktivnega svetovanja. Storitev je brezplačna, šola/vrtec/zavod svetovalcu samo povrne potne stroške in stroške za gradiva.

Teme svetovalnih storitev v šolskem letu 2004/2005:

Vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu

Uresničevanje ciljev in načel kurikula za vrtce pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela v oddelku
Uresničevanje ciljev in načel kurikula za vrtce pri hranjenju, počitku in drugih vsakodnevnih dejavnostih v vrtcu
Spremljanje in dokumentiranje otrokove igre in učenja
Timsko delo na ravni oddelka in na ravni vrtca
Prostor kot element kurikula
Vloga knjige v življenju odraslih in otrok v vrtcu
Uvajanje otrok v eksperimente
Otrok in gibanje v vrtcu - načrtovanje in izvajanje dejavnosti
Sindrom izgorevanja
Drugačnost in različnost otrok v oddelku ter načrtovanje izvedbenega kurikula
Igrače in igrala – izbira, raba in izdelava
Kotički v prvem starostnem obdobju
Omogočanje in spodbujanje otrokovega raziskovanja in odkrivanja sveta
Otroci, odrasli in učenje v vrtcu
Uresničevanje ciljev in načel kurikula za vrtce pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela v oddelku
Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vrtec

Načrtovanje učno ciljnega in procesnega pristopa

Timsko načrtovanje
Razvojni načrt, LDN šole
Letna priprava
Priprava na pouk
Medpredmetno načrtovanje
Nivojski pouk pri angleščini v 9-letni šoli
Načrtovanje glasbenih aktivnosti v 9-letni šoli
Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela v podaljšanem bivanju
Medpredmetno načrtovanje na temo Ohranjanje biodiverzitete (življenjske pestrosti) in naravnih vrednot
Medpredmetno načrtovanje teme Trajnostna raba naravnih virov in trajnostni razvoj
Načrtovanje sodobne šolske knjižnice

Izvajanje učno-ciljnega procesa

a SPLOŠNA DIDAKTIČNA IZVEDBA

Kako se učijo mlajši učenci
Didaktična izvedba: učno-ciljni in procesni pristop ter aktivne oblike in metode dela ( npr.: učenje z odkrivanjem, izkustveno učenje… )

b SPECIFIČNE METODE IN OBLIKE DELA

Samostojno delo učencev z raznimi viri informacij
Poučevanje in učenje z informacijskimi viri
Eksperimentalno delo pri pouku naravoslovnih predmetov
Igra vlog in simulacija pri pouku
Sodelovalno učenje
Projektno učno delo
Raziskovalno učenje
Terensko delo v učnem procesu
Ekskurzija
Didaktična igra pori pouku
Didaktična uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije
Modeli učenja in poučevanja pri družbi
modeli učenja in poučevanja pri naravoslovnih predmetih
Kako usmerjati učence, ki pišejo referate in seminarske naloge
Razvijanje ustvarjalnosti
Preprečevanje učne neuspešnosti – učenje učenja
Vključevanje okoljske dimenzije v pouk
Plavalni tečaji v prvem triletju
Zgodnejše učenje tujih jezikov
Načrtovanje dni dejavnosti s poudarkom na tehniških dnevih
Biologija in naravoslovje kot izbirna predmeta
Kako učiti človekove pravice
Značilnosti kombiniranega pouka skozi aplikacijo didaktičnih modelov
Usmeritve za načrtovanje, organizacijo in izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela v kombiniranih oddelkih
Samostojno učenje in ustvarjalno preživljanje prostega časa v podaljšanem bivanju

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Ločevanje preverjanja in ocenjevanja
Taksonomska analiza in sestavljanje nalog, dejavnosti in vprašanj
Avtentične naloge
Opisni kriteriji in opisniki
Portfolio
Povratna informacija in zapolnjevanje vrzeli v pridobivanju znanja
Formativno preverjanje kot pomoč za učinkovito samokontrolo pri učenju in poučevanju
Preverjanje in ocenjevanje v 1. triletju
Ocenjevanje glasbenih aktivnosti v 9-letni osnovni šoli
Analiza pisnih preizkusov znanja
Preverjanje veščin in spretnosti pri eksperimentalnem delu

Druge vsebine iz življenja in dela osnovnih šol in srednjih šol

Načrtovanje, spremljanje in evalviranje dela po načelih konvergentne pedagogike
Opremljanje predmetne učilnice za pouk računalništva in informatike
Izbira informacijske tehnologije v izobraževanju
Kako pridobiti tekmovalce za tekmovanje
Kako organizirati in izpeljati šolsko in državno tekmovanje iz znanja zgodovine
Interesne dejavnosti
Pevski zbori v 9-letni osnovni šoli

Učenci/dijaki s posebnimi potrebami

Vključevanje učencev s posebnimi potrebami v vrtce, osnovne šole, srednje šole in dijaške domove
Načrtovanje individualiziranega programa za otroka in mladostnika s posebnimi potrebami in spremljanje izvajanja programa
Učenci z učnimi težavami v redni osnovni šoli
Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci

Spodbudno učno okolje

a UČENCI/DIJAKI

Šolska klima
Strategije vplivanja učitelja na učno motivacijo učenca
Med popustljivostjo in odgovornostjo
Pedagoška vloga razrednika
Sodelo0vanje s starši
Spodbujanje uspešne komunikacije med šolo in starši
Svetovanje na področju sodelovanja s starši – priseljenci v Slovenijo
Integracija otrok slovenskega porekla, ki so se iz tujine vrnili oz. preselili v Slovenijo
Medkulturna vzgoja – izziv sodobne šole
Poklicna vzgoja
Načrtovanje in vodenje vzgoje
Priprava preventivnega programa
Vzgoja za zdravje kot meddpredmetno področje ( higiena, varnost, spolna vzgoja in telesna dejavnost)
Vloga učitelja opri preprečevanju zasvojenosti na šoli ( tobak, alkohol in druge droge)
Kako učitelj lahko učencem posreduje znanje ter veščine o varni in zdravi spolnosti
Varnost na internetu
Načrtovanje dela šolske svetovalne službe
Vloga vzgojitelja v dijaškem domu
Spremljanje in vrednotenje vzgojnega dela v dijaškem domu
Sodelovanje s starši, šolo in okoljem v dijaškem domu

b UČITELJI/VZGOJITELJI

Šola in uvajanje sprememb
Profesionalni razvoj učitelja/vzgojitelja
Organizacija pripravništva na šoli
Spodbujanje strokovnega razvoja učiteljev v prvih dveh letih poučevanja
Izvajanje mentorstva pripravniku
Pomen refleksije za kakovstno edukcijo
Razvijanje strokovnih kompetenc strokovnih delavcev v VVZ
Portfolio strokovnih delavcev v VVZ
Predstavitev supervizije
Timsko delo
Pomoč pri pripravi inovacijskih projektov kot obliki posodabljanja
VIZ dela
Akcijsko raziskovanje lastne prakse
Sindrom izgorevanja pri vodilnih in strokovnih delavcih v vrtcih
Mednarodni šolski projekti
Mednarodne šolske izmenjave in povezave
Evalvacija in samoevalvacija mednarodnega sodelovanja v šolstvu
Pomoč pri iskanju partnerskih institucij v Evropi in še širše
Posredovanje informacij o dodatnem strokovnem izobraževanju učiteljev na seminarjih Sveta Evrope
Pomoč pri navezovanju stikov med slovenskimi in zamejskimi šolami in učitelji
Vključevanje v domače in mednarodne projekte na internetu
Avtorske in sorodne pravice
Priprava gradiv od ideje do izida

V ponudbo Zavoda RS za šolstvo sodijo tudi tematske konference. Vzgojno izobraževalni zavodi jih lahko še naprej samostojno organizirajo in izvajajo, potrdila in točke pa v skladu s Pravilnikom podeli ravnatelj. Nanizanih je nekaj idej za tematske konference.

Teme tematskih konferenc za šolsko leto 2004/05:

PREDŠOLSKA VZGOJA

Izvedbeni kurikulum oddelka – načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela in pisne priprave
Spoštovanje in upoštevanje drugačnosti posameznih otrok pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v oddelku
Pomen in značilnosti timskega dela na ravni oddelka in vrtca
Sindrom izgorevanja pri vodilnih in strokovnih delavcih v vrtcih
Dodatne dejavnosti v vrtcu in Kurikulum za vrtce
Portfolio otroka
Kaj in kako se malčki v vrtcu učijo
Ureditev in oprema prostora kot spodbuda za igro in učenje otrok
Portfolio v vrtcu … s posebnim poudarkom na spremljanju in načrtovanju profesionalnega razvoja odraslih v vrtcu

DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA

Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela
Timsko delo
Medpredmetno načrtovanje in poučevanje
Preverjanje in ocenjevanje znanja
Integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo
Diferenciacija
Poučevanje in učenje v kombiniranih nivojskih skupinah in kombiniranih oddelkih

SREDNJA ŠOLA

Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela
Timsko delo
Medpredmetno načrtovanje in poučevanje
Preverjanje in ocenjevanje znanja
Vzgojno delo v dijaških domovih

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
Individualiziran program

SPLOŠNE TEME ZA VSA PODROČJA

Razredništvo
Sodelovanje s starši
Medkulturna vzgoja
Preventivna dejavnost v šoli (droge, nasilje, motnje prehranjevanja)
Vzgojni vidiki pedagoškega dela
Priprava in izvajanje projektov

DELO Z UČENCI/DIJAKI

Nadarjeni učenci
Učenci s težavami pri učenju
Portfolio učenca/dijaka

ŠOLA KOT CELOTA

Delovanje šole kot organizacije
Šolska kultura
Internacionalizacija in evropska dimenzija v šoli
Evalviranje neposredne prakse
Organizacija pripravništva na šoli
Organizacija nadstandardnih programov
Organizacija vzgojno-izobraževalnih vsebin, ki potekajo zunaj šole (šola v naravi, strokovne ekskurzije, terensko delo …)

PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJA/VZGOJITELJA

Portfolio učitelja/vzgojitelja

INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA

Informatizacija vzgojno-izobraževalnih zavodov
Dostopnost informacijsko-komunikacijske tehnologije tudi lokalni skupnosti
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v življenju in delu šole
Informatizacija predmetov
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku
Poučevanje in učenje s pomočjo informacijskih virov

SPLOŠNA ZNANJA IZ PEDAGOŠKE PSIHOLOGIJE IN DIDAKTIKE

Spremljanje razvoja, igre, učenja in napredka otrok
Več dimenzij učenja

Letošnja ponudba programov za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, ki jih je pripravil Zavod RS za šolstvo, obsega poleg tematskih konferenc še štiri kategorije programov:

predpisane programe,

posodobitvene programe,

programe za učiteljske zbore,

druge programe.

Novost so predpisani programi – navedeni so v prilogah k Pravilnikom in imajo status prednostnih programov, saj so namenjeni usposabljanju strokovnih delavcev za doseganje ciljev novih učnih načrtov oz. katalogov znanja in izpitnih katalogov v novih izobraževalnih programih. Pripravile so jih nacionalne komisije za prenovo programov izobraževanja oz. strokovna telesa, ki so te komisije nasledila. Učiteljem, ki so se v preteklih šolskih letih že usposabljali po primerljivih programih posameznih izvajalcev (fakultet, javnih zavodov …), so le-ti priznani kot opravljena obveznost.

Seznam predpisanih programov:

1 Angleščina

2 Astronomija

Program iz astronomije: - Sonce, Luna, Zemlja

Daljnogledi in planeti

Zvezde in vesolje

3 Čebelarstvo

Program iz čebelarstva

4 Državljanska vzgoja in etika

Program iz državljanske vzgoje in etike

5 Filozofija za otroke

Program iz filozofije za otroke

6 Genetika

Program iz genetike

7 Kemija v okolju

Program iz kemije v okolju

8 Kemija v življenju

Program iz kemije v življenju

9 Klaviatura in računalnik

Program iz klaviature in računalnika

10 Kmetijstvo

Program iz kmetijstva

11 Laborant v OŠ

Program za laboranta v OŠ

12 Matematična delavnica

Program iz matematične delavnice

13 Naravoslovje in tehnika

Program iz naravoslovja in tehnike

14 Nemščina

Program iz didaktike zgodnjega poučevanja tujega jezika – nemščina

15 Okoljska vzgoja

Program iz okoljske vzgoje

16 Poskusi v kemiji

Program iz poskusov v kemiji

17 Projekti iz fizike in tehnike

Program projektov iz fizike in tehnike

18 Računalništvo

Program iz računalništva

19 Šah 1 – šahovske osnove

Program iz šaha – šahovske osnove

20 Šah 2 – šahovsko kombiniranje

Izbirni predmet šah: šah 2 – šahovsko programiranje

21 Turistična vzgoja

Program iz turistične vzgoje

22 Program osnovne šole za odrasle

Program za strokovne delavce v osnovni šoli za odrasle

23 Izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in prilagojeni izobraževalni programi z e enakovrednim izobraževalnim standardom

Program iz specialno-pedagoških znanj

24 Učitelj za individualne in skupinske pomoči

Program za individualnih in skupinskih pomoči

25 Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti

Program iz računalništva za računalnikarje – organizatorje informacijskih dejavnosti

26 Glasbene šole

- Program iz didaktike predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice

- Program iz didaktike plesne pripravnice

27 Srednje šole

- Program za laborante v srednji šoli

- Naravoslovje v srednjih poklicnih in strokovnih šolah

- Program za učitelje družboslovja

28 Pripravniki

Uvajanje vzgojiteljev pripravnikov v pedagoško delo v VVZ, OŠ in SŠ

Posodobitveni programi za šolsko leto 2004/2005 omogočajo dodatno izvedbo naročenih programov iz šolskega leta 2003/2004, kar pomeni, da je ponovljena lanska ponudba, razen tistih seminarjev, ki so uvrščeni med predpisane programe. Programi so razvrščeni po predmetih oziroma tematskih sklopih, kar omogoča hitrejše iskanje, in so v primerjavi z objavo na ministrski strani vsebinsko natančneje opredeljeni in aktualizirani.

Programi za učiteljske zbore so namenjeni celotnim učiteljskim, vzgojiteljskim oz. predavateljskim zborom. Kažejo potrebe po izobraževanju, ki so skupne vsem strokovnim delavcem kolektiva, ne glede na njihovo smer izobrazbe oz. predmet, ki ga poučujejo. Program in izvajalca izbere in naroči vodstvo šole, z njim se tudi dogovori za čas in kraj izvedbe in ceno, ta pa ne sme biti višja od navedene v objavi.

1 Posebne potrebe

Učenci s posebnimi potrebami v osnovni šoli

USPOSABLJANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV V OSNOVNIH ŠOLAH ZA DELO Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI
UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI V OSNOVNI ŠOLI
USPOSABLJANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV V SREDNJIH ŠOLAH ZA DELO Z DIJAKI S POSEBNIMI POTREBAMI

2 Socializacijski problemi, konflikti in agresivnost

VZGOJNO ZAHTEVNEJŠI OTROCI V VRTCU
DROGE IN ZASVOJENOSTI – STRATEGIJE ZA OBVLADOVANJE PROBLEMA V SREDNJI ŠOLI
VLOGA UČITELJEV PRI PREPREČEVANJU ZASVOJENOSTI
VLOGA ŠOLE PRI PREPREČEVANJU ODVISNOSTI PRI MLADOSTNIKIH

3 Učenje učenja

UČENJE UČENJA (učna okolja, učne strategije) ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL
Z UČINKOVITIMI DIDAKTIČNIMI STRATEGIJAMI DO UČINKOVITEGA POUČEVANJA IN UČENJA

4 Motivacija v izobraževanju

MOTIVACIJA DIJAKOV V SREDNJIH ŠOLAH ZA USPEŠNO UČENJE
STRATEGIJE VPLIVANJA UČITELJA NA MOTIVACIJO UČENCEV

6 Preverjanje in ocenjevanje znanja ter povratna informacija o učnih dosežkih

PREVERJANJE IN OCENJEVANJA ZNANJA V SREDNJI ŠOLI – METODE IN OBLIKE
SPODBUJANJE AKTIVNE VLOGE DIJAKOV IN VLOGA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA PRI TEM

7 Medpredmetno povezovanje in timsko delo

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE V OSNOVNI ŠOLI
SPOLNA VZGOJA – JAZ SEM JAZ IN TI SI TI
TIMSKO DELO V OSNOVNI ŠOLI
SPODBUJANJE K TIMSKI NARAVNANOSTI

8 Sodobni pristopi v vzgojno-izobraževalnem delu

SOCIALNE, INTERAKTIVNE IGRE V VRTCU
SOCIALNE, INTERKULTURNE IGRE V VRTCU
METODIKE PODROČIJ DEJAVNOSTI V VRTCU
ŠIRIMO OTROKOVO IGRALNO IN UČNO OKOLJE – DEJAVNOSTI ZUNAJ VRTCA

9 Aktivna vloga otroka v vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcu

IGRA, IGRAČE, IGRALA IN DRUGA SREDSTVA ZA IGRO IN UČENJE PREDŠOLSKIH OTROK
NAČRTOVANJE PROJEKTOV Z OTROKI V ODDELKIH DRUGEGA STAROSTNEGA OBDOBJA
SPODBUJANJE IN PODPIRANJE SAMOSTOJNOSTI PRI IGRI IN UČENJU MALČKOV V VRTCU

10 Komunikacijske spretnosti

KOMUNIKACIJA S STARŠI OTROK, KI SO VKLJUČENI V VRTEC (način sporočanja manj prijetnih sporočil)
VEŠČINE IN STRATEGIJE DOBRE KOMUNIKACIJE S STARŠI

12 Strokovni delavci in stres

KREPITEV VZGOJITELJSKE KONDICIJE – ZDRAVILO PROTI POKLICNI IZGORELOSTI STROKOVNEGA DELAVCA V VRTCU
SPROSTITVENE DEJAVNOSTI IN TEHNIKE ZA STROKOVNE DELAVCE V VRTCIH

13 Profesionalna in osebnostna rast

SAMOREFLEKSIJA DELA UČITELJEV V SREDNJIH ŠOLAH - supervizija, portfolio
VODENJE PORTFOLIA – POT DO KAKOVOSTNEJŠEGA DELA POSAMEZNIKA IN ŠOLE

14 Aktivno državljanstvo, enake možnosti in socialna kohezija

VKLJUČEVANJE MULTIKULTURNOSTI V VZGOJNO – IZOBRAŽEVALNO DELO V OSNOVNI ŠOLI
VKLJUČEVANJE MEDKULTURNOSTI V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V OSNOVNI ŠOLI

V kategorijo drugi programi so umeščeni programi, ki letos zaradi omejenega nabora tem v razpisu niso prijavljeni, so pa nujno potrebni za določena področja. Seminarji niso točkovani in se bodo po izpeljavi prijavili za verifikacijo za naknadno pridobitev točk. Kotizacija za to skupino seminarjev je enaka kot v prejšnjem šolskem letu – znaša 10.400,00 SIT za 8 ur.

Kotizacije programov:

Preglednica najvišjih dovoljenih kotizacij programov vseh kategorij, za 8 ur programa:

Kategorija	vključen DDV	Brez DDV
kategorija A1	–	–
kategorija A2	1.060,00	880,00
Kategorija A4	10.400,00	8.667,00
kategorija A3	4.310,00	3.590,00
kategorija A5	8.760,00	7.300,00

Programi za učiteljske zbore imajo ceno navedeno pri ponudbi vsakega programa, ki je namenjen kolektivu. Cena ne presega 150.000,00 SIT za 8-urni in 300.000 SIT za 16-urni program.

2.3 Državni izpitni center

SPLOŠNA MATURA – seminarji

Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za latinščino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za grščino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za ruščino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za fiziko
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za mehaniko
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za elektrotehniko
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za kemijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za računalništvo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za biotehnologijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za glasbo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za matematiko
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za zgodovino umetnosti
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za likovno teorijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za ekonomijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za italijanski jezik in književnost
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za zgodovino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za geografijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za sodobni ples
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za filozofijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za sociologijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za psihologijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za nemščino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za angleščino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za francoščino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za italijanščino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za slovenščino
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za madžarščino kot materni jezik
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za biologijo
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za španščino

NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA – seminarji

Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za kemijo - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za biologijo - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za slovenščino - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za angleščino - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za nemščino - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za fiziko - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za geografijo - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za zgodovino - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za likovno vzgojo - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za glasbeno vzgojo - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za športno vzgojo - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za matematiko - nadaljevalni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za angleščino - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za nemščino - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za biologijo - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za geografijo - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za likovno vzgojo - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za glasbeno vzgojo - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za športno vzgojo - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za zgodovino - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za fiziko - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za matematiko - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za kemijo - uvodni seminar
Izobraževanje zunanjih ocenjevalcev za slovenščino - uvodni seminar

TUJI JEZIKI ZA ODRASLE – seminarji

Izobraževanje ocenjevalcev za nemščino za odrasle
Izobraževanje ocenjevalcev za italijanščino za odrasle
Izobraževanje ocenjevalcev za francoščino za odrasle
Izobraževanje ocenjevalcev za angleščino za odrasle

2.4 Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje

Center RS za poklicno izobraževanje je osrednja slovenska inštitucija za razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja

Svet, v katerem živimo, se nenehno spreminja. Soočanje z evropskim trgom dela in izobraževanim prostorom postavlja pred poklicno in strokovno izobraževanje nove izzive:

povečanje fleksibilnosti,
dvig kakovosti,
krepitev socialnega partnerstva.

Center s številnimi aktivnostmi - razvojnimi, strokovnimi in svetovalnimi nalogami - udejanja nove cilje. Pri delu ga vodijo temeljna načela nadaljnjega razvoja poklicnega in strokovnega izobraževanja:

zaposljivost,
vseživljenjsko učenje,
temeljna poklicna usposobljenost z možnostjo njene nadgradnje za vsakega državljana Slovenije,
enake možnosti ne glede na spol ali druge danosti,
povezovanje izobraževanja in dela.

Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje je javni zavod, ki ga je leta 1995 ustanovila vlada in soustanovile Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije. Center opravlja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo in je mesto, kjer se srečujejo, usklajujejo in povezujejo interesi države in socialnih partnerjev v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Center proučuje razvojne trende na trgu dela in pripravlja profile poklicev in kompetenčno zasnovane poklicne standarde, ki so podlaga za pripravo izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja in za potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Center razvija metodologije in pripravlja sodobne modularno zasnovane izobraževalne programe nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Med temeljne dejavnosti sodi še spremljanje uvajanja izobraževalnih programov, vrednotenje zaključnih izpitov in poklicne mature ter razvoj novih metodičnih in didaktičnih konceptov znanja, učenja in poučevanja.

Med pomembnimi nalogami Centra je usposabljanje in izpopolnjevanje znanj učiteljev, strokovnih delavcev in mentorjev v poklicnem in strokovnem izobraževanju in zagotavljanje strokovne podpore in svetovanja izvajalcem poklicnega in strokovnega izobraževanja. Center spodbuja in koordinira različne razvojne in inovacijske projekte v poklicnih in strokovnih šolah, predlaga projekte opremljanja šol ter v sodelovanju z založniki razvija sodobna učna gradiva in učno tehnologijo.

V okviru Centra deluje registracijsko informacijsko središče za nacionalne poklicne kvalifikacije , ki vključuje podatkovne baze o poklicnih standardih, katalogih standardov strokovnih znanj za preverjanje in izvajalcih postopkov preverjanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. S tem Center omogoča vpogled v nacionalni kvalifikacijski okvir in v skladu s priporočili EU zagotavlja informacije, pomembne za transparentnost poklicnih kvalifikacij.

Center sodeluje v strokovnih organizacijah EU in se kot referenčno mesto za poklicno in strokovno izobraževanje vključuje v mreže , ki jih organizirajo razvojne agencije Evropske unije. V okviru centra deluje Nacionalni observatorij za poklicno izobraževanje, ki predstavlja referenčno točko za CEDEFOP . Prav tako pa je Center referenčna točka za CEDEFOP TT-net – evropsko mrežo za usposabljanje učiteljev.

Center v sodelovanju z nosilci poklicnega in strokovnega izobraževanja doma in v Evropski uniji razvijal poklicno in strokovno izobraževanje, usklajeno s potrebami tehnološkega in družbenega razvoja in namenjeno vsestranskemu razvoju posameznika.

Sistem nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju

V sklopu aktivnosti “ Izobraževanje izobraževalcev” so naloge Centra v letih 2004 do 2006:

Razvoj novih oblik in pristopov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja
Priprava in izvajanje novih programov izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce ob uvajanju novih izobraževalnih programov
Priprava in izvajanje novih programov izobraževanja in usposabljanja za mentorje v podjetjih
Priprava in izvajanje novih programov izobraževanja in usposabljanja za pripravljalce odprtega kurikuluma
Priprava in izvajanje novih programov izobraževanja in usposabljanja za uvajanje novih pristopov pri preverjanju in ocenjevanju znanja
Priprava in izvajanje novih programov izobraževanja in usposabljanja za pripravljalce učnih gradiv
Priprava in izvajanje novih programov izobraževanja in usposabljanja za poklicno informiranje in svetovanje
Priprava in izvajanje novih programov izobraževanja in usposabljanja za mentorje učiteljem začetnikom
Priprava in izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja za razvijanje novih kompetenc strokovnih delavcev
Priprava in izvajanje programov za usposabljanje multiplikatorjev
Nadgradnja programov spopolnjevanja strokovnih delavcev za učinkovito uresničevanje kurikuluma na področju informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT)
Priprava in izvajanje programov za usposabljanje strokovnih delavcev za nove načine dela v razredu na področju IKT
Priprava in izvajanje programov za razvijanje kompetenc strokovnih delavcev za družbo prihodnosti (strpnost, medkulturnost, timsko delo, vseživljenjsko učenje…) na področju IKT
Priprava programov za razvijanje kompetenc strokovnih delavcev za obvladovanje vzgojno učnega okolja ( šolska in razredna klima, preventiva …) na področju IKT

Poudarek bo na izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev za uvajanje novega koncepta poklicnega izobraževanja, kot ga predvidevajo nova Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja.

Katalog CPI stalnega strokovnega spopolnjevanja

Temeljni poudarki prenove poklicnega in strokovnega izobraževanja

Delam zase – ključna kvalifikacija podjetništva

Ključne kompetence za varno in zdravo delo

Načrtovanje odprtega dela kurikuluma – priprava izobraževalnih programov odprtih za posebnosti šole in okolja

Nova kultura ocenjevanja v poklicnih in strokovnih šolah

Novi koncepti učenja in poučevanja na ekonomskem področju

Poskusno vpeljevanje programa Mlekar

Različne poti do nacionalne poklicne kvalifikacije

Razvijanje ključne kompetence učenje učenja

Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju

Usposabljanje članov izpitnih odborov in komisij za izvedbo vmesnih preskusov in praktičnega dela zaključnega izpita

Usposabljanje za načrtovanje izobraževalnih programov – program Avto serviser

Usposabljanje za pripravo kompetenčno zasnovanih izobraževalnih programov

Usposabljanje za pripravo portfolia za NPK

Usposabljanje za včlenjevanje ključnih kvalifikacij v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja

Usposabljanje za pripravo in izvajanje poklicne mature

Ocenjevanje 2. in 4. izpitne enote na poklicni maturi v programu Laboratorijski tehnik

Ocenjevanje 2. izpitne enote na poklicni maturi v programu Tehnik zdravstvene nege

Ocenjevanje 4. izpitne enote na poklicni maturi v programu Tehnik zdravstvene nege

Ocenjevanje na poklicni maturi pri predmetu digitalna tipografija in reprodukcija v programu Medijski tehnik

Ocenjevanje na poklicni maturi pri predmetu tehnologija tiska v programu Grafični tehnik

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi pri predmetih za 2. izpitno enoto v programih Strojni tehnik in Rudarski tehnik

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi pri predmetih za 4. izpitno enoto v programih Strojni tehnik in Rudarski tehnik

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi pri predmetu kemija v programu Kemijski tehnik

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi pri predmetu konstruiranje in modeliranje v programu Konfekcijski modelar

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi pri predmetu tehnologija prometa v programu Prometni tehnik

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi v programih Gradbeni tehnik in Geodetski tehnik

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi v programu Lesarski tehnik in Gozdarski tehnik

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi za 2. in 4. izpitno enoto v programih s področja oblikovanja in fotografije

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi za 2. in 4. izpitno enoto v programu Predšolska vzgoja

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi za 2. izpitno enoto v programih s področja gostinstva in turizma

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi za 4. izpitno enoto v programih s področja gostinstva in turizma

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi za izdelek z zagovorom v programu Konfekcijski modelar

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi za področje elektrotehnike in računalništva

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi za področje kmetijstva

Ocenjevanje znanja na poklicni maturi za predmet tehnologija v programu Živilski tehnik

Priprava izpitnega gradiva za izdelek oziroma storitev na poklicni maturi

Priprava pisne pole za 2. izpitno enoto poklicne mature

Priprava seminarske naloge v obliki projektnega dela na poklicni maturi

Priprava ustnih vprašanj za 2. izpitno enoto poklicne mature

Seminar za zunanje člane 4. izpitne enote

Pedagoško – psihološke in metodično– didaktične teme

Izobraževanje mentorjev, šolskih organizatorjev praktičnega pouka in organizatorjev praktičnega usposabljanja v delovnem procesu

Podjetno v svet poklicnega izobraževanja

Uspešno mentorstvo študentom pri praktičnem izobraževanju na višjih strokovnih šolah

Uvajanje modela skupnega izvajanja programov SPI strojništva – metodologija redakcije izpitnih katalogov

Uvajanje modela skupnega izvajanja programov SPI strojništva – pouk izbirnih strokovnih vsebin

Učbeniki in učna sredstva

Kako napisati učbenik?

Kako napisati učbenik? – nadaljevanje

ŠTUDIJSKE SKUPINE

Učitelji strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka se v nižjih poklicnih in srednjih poklicnih ter srednjih strokovnih šolah združujejo v študijske skupine. V šolskem letu 2003/2004 v poklicnem in strokovnem izobraževanju obstaja 100 študijskih skupin.

Dejavnosti študijskih skupin financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Center RS za poklicno izobraževanje skrbi za organizacijo in vsebino njihovega delovanja.
V študijskih skupinah učitelji opravljajo različne aktivnosti:

se strokovno izpopolnjujejo in izobražujejo na številnih seminarjih, delavnicah, predavanjih in ekskurzijah;
analizirajo pokritosti z učbeniki, z delovnimi zvezki, z računalniški programi
sodelujejo na predstavitvah novih učnih gradiv in se dogovarjajo za pisanje novih;
sodelujejo pri prenovi in spremljavi izobraževalnih programov ;
sodelujejo pri pripravi gradiv za 2. in za 4. predmet poklicne mature;
pripravljajo vprašanja za 2. izpitni predmet (po taksonomskih stopnjah);
sodelujejo pri izdelavi minimalnih standardov opreme specialnih učilnic;
sodelujejo v drugih rednih dejavnostih šole, kot so:
inovacijski projekti,
mednarodno sodelovanje,
sejemske prireditve,
tekmovanja v znanju s področja stroke.

Prioritetna naloga v šolskem letu 2003/04 je bila priprava gradiv za poklicno maturo

2.5 Šola za ravnatelje

Šolo za ravnatelje je za izobraževanje in usposabljanje ravnateljev ustanovila Vlada republike Slovenije leta 1995. Temeljne dejavnosti tega zavoda so:

program šole za ravnatelje
izvedba ravnateljskih izpitov
stalno strokovno izpopolnjevanje vodstvenih in drugih strokovnih
delavcev v vzgoji in izobraževanju
sodelovanje z učiteljskimi zbori in svetovanje šolam
spremljava in svetovanje ravnateljem
mednarodna dejavnost in projekti
publicistična dejavnost
sodelovanje v prenovi slovenskega šolstva

Program šole za ravnatelje in vsebino ravnateljskega izpita določi minister na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Za ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen podiplomski študijski program, za katerega Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za ravnateljski izpit.

Šola za ravnatelje enkrat letno objavi razpis za vpis in določi roke za opravljanje ravnateljskega izpita.

Postopek razpisa in vpisa določi minister.

(povzeto po 106. členu)

Kdo je ravnatelj?

Ravnatelj je pedagoški vodja in poslovni organ javnega vrtca oziroma šole. Ravnatelj opravlja naslednje naloge:

organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,
pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,
pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,
je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,
vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,
oblikuje predlog nadstandardnih programov,
spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
organizira mentorstvo za pripravnike,
prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
spremlja delo svetovalne službe,
skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),
obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov,
spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov višje šole,
odloča o vzgojnih ukrepih,
zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,
določa sistemizacijo delovnih mest,
odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in
opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Kdo je lahko imenovan za ravnatelja javnega vrtca in za ravnatelja javne šole?

Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima naziv predavatelja višje šole in najmanj pet let izkušenj v vzgoji in izobraževanju.

Mandat ravnatelja traja pet let (povzeto po 49. in 53. členu).

Program Šole za ravnatelje

Osnovni namen programa je dati udeležencem nova znanja, spretnosti in orodja, da lahko uveljavljajo in uresničujejo cilje, ki jih imajo ravnatelji v svoji dvojni vlogi, kot pedagoški vodje in upravljavci šol, domov, vrtcev. Torej optimalno izvajanje kurikuluma, pedagoško vodenje učiteljev, sodelovanje s starši, okoljem, uresničevanje temeljnih ciljev šole, prepoznavanje šibkih in dobrih točk šole ter iskanje poti k uspešnejši šoli.

Program se izvaja v majhnih skupinah po 18 slušateljev, kar omogoča aktivne oblika dela. Tako poteka program v obliki delavnic, dela v skupinah, študija primerov, igranja vlog, ustvarjalnega "brain storminga", izmenjave izkušenj udeležencev, predstavljanja svoje organizacije.

Če je bil sprva dan poudarek predvsem ravnateljem, se je v zadnjih letih pozornost od vodenja preusmerila na vse strokovne delavce in na učinkovitost šole.

V Šoli za ravnatelje je zaposlenih osem rednih predavateljev, v izvajanju programov pa sodeluje vrsta priznanih slovenskih visokošolskih predavateljev s pedagoških in menedžerskih področij.

Ime programa: Šola za ravnatelje

Cilji programa:

usposobiti udeležence za naloge vodenja in upravljanja, opredeljene v šolski zakonodaji,

razviti znanja in spretnosti, ki prispevajo k osebni in organizacijski učinkovitosti,

pripraviti slušatelje za opravljanje ravnateljskega izpita.

Trajanje izobraževanja:

Program šole za ravnatelja traja 144 ur.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

Slušatelji programa šole za ravnatelje in kandidati na ravnateljskem izpitu dokazujejo znanje in usposobljenost pri vseh modulih:

s strokovno ustreznim reševanjem primerov iz prakse, ki se ugotavlja z oceno ustreza/ne ustreza
s seminarskimi nalogami, ki se ocenjujejo z oceno opravil/ni opravil
z ustnim in/ali pisnim izpitom, ki se ocenjuje z oceno opravil/ni opravil.

Oceni "ustreza" in "opravil" sta pozitivni, oceni "ne ustreza" in "ni opravil" sta negativni.

Ugotavlja in ocenjuje se predvsem:

dosežena usposobljenost in znanje,
ustreznost pristopa k reševanju nalog,
sposobnost oblikovanja zaključkov, posredovanja ugotovitev in predstavitve seminarskih nalog, v vsebinsko ustrezni, jasni in logični obliki

Znanje in usposobljenost preverjajo in ocenjujejo predavatelji Šole za ravnatelje.

Pogoji za vključitev:

Vključi se lahko, kdor izpolnjuje z zakonom določene pogoje za ravnatelja. V primeru omejitve vpisa imajo prednost kandidati, ki so imenovani za ravnatelja in morajo opraviti ravnateljski izpit v dveh letih po imenovanju in kandidati, ki imajo visoko izobrazbo.

Pogoji za napredovanje in dokončanje izobraževanja:

Kandidati morajo biti pozitivno ocenjeni pri vseh modulih. Slušatelji programa Šola za ravnatelje se morajo udeležiti vsaj 80% organiziranega dela.Udeleženci morajo opraviti vse obveznosti iz programa za ravnateljski izpit najkasneje v šestih mesecih po končani izvedbi programa.

Javna listina, ki se pridobi po uspešno končanem izobraževanju:

Po uspešno opravljenem programu Šola za ravnatelje udeleženci pridobijo potrdilo o zaključeni šoli za ravnatelje. Po uspešno opravljenem ravnateljskem izpitu pridobijo kandidati potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu.

Program Šola za ravnatelje je uvrščen v Katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja in je ovrednoten z 9 točkami

Opravljanje ravnateljskega izpita:

Udeleženci šole za ravnatelje opravijo ravnateljski izpit v izpitnih rokih med obiskovanjem šole za ravnatelje. Kandidati, ki niso vključeni v program Šola za ravnatelje, opravijo ravnateljski izpit v rokih, ki jih določi šola za ravnatelje. Kandidati, ki so končali ustrezen podiplomski študij in ki jim Strokovni svet RS za splošno izobraževanje prizna del ravnateljskega izpita, opravijo manjkajoče obveznosti v rokih, ki jih določi šola za ravnatelje.

2.6 Andragoški center Slovenije

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI

Programi so namenjeni vsem, ki želijo pridobiti temeljno znanje in spretnosti za izobraževalno delo z odraslimi, in vsem, ki želijo svoje pedagoško in andragoško znanje izpopolniti, se seznaniti z novostmi v izobraževanju odraslih ali izmenjati izkušnje s kolegi, izobraževalci odraslih.

PROGRAMI TEMELJNEGA ANDRAGOŠKEGA USPOSABLJANJA

Krajši in daljši programi za strokovnjake, ki odrasle poučujejo, jim svetujejo ali za njih v različnih okoljih in na različnih ravneh izobraževalnega sistema pripravljajo in organizirajo izobraževanje.

Aktivno učenje in uporaba čustev
Globalno učenje – učinkovito razvijanje kompetenc
Kako uporabiti dobro predstavitev in pri tem upoštevati različne tipe
Od predavatelja do moderatorja
Od vizije do akcije
Priprava osebnega izobraževalnega načrta
Projektno učenje v izobraževanju odraslih
Psihološke značilnosti motivacije odraslih za učenje
Reševanje konfliktnih situacij
Spretnosti prepričljivega nastopanja in učinkovitega učenja
Svetovanje v izobraževanju odraslih
Učenje kot osebnostni razvoj
Učna komunikacija v skupinah odraslih udeležencev
Uporabne skrivnosti iz zakladnice dobrega učitelja: trening spretnosti poučevanja in motiviranja
Ustvarjalni tim – vir učenja v organizaciji
Značilnosti izobraževanja in učenja ter preverjanje in ocenjevanje znanja odraslih

SPOPOLNJEVANJE IZOBRAŽEVALCEV BREZPOSELNIH

Program spopolnjevanja organizatorjev izobraževanja
Organizator izobraževanja, komunikacija in svetovanje
Psihološke značilnosti motivacije odraslih za učenje
Organizator izobraževanja in izpeljava kurikuluma
Priprava osebnega izobraževalnega načrta
Program spopolnjevanja učiteljev
Učitelj in izpeljava kurikuluma
Učne metode in tehnike v izobraževanju odraslih
Psihološke značilnosti odraslih za učenje
Priprava osebnega izobraževalnega načrta
Program spopolnjevanja svetovalcev
Svetovanje in komunikacija
Psihološke značilnosti motivacije odraslih za učenje
Priprava osebnega izobraževalnega načrta

PROGRAMI ZA RAZVOJNE PROJEKTE ACS

Izobraževanje odraslih, svetovanje in super vizija
Ponudimo odraslim kakovostno srednjo šolo
Temeljni izobraževalni program za mentorje v programu Projektno učenje za mlajše odrasle – PUM
Mladi v programu PUM – psihične stiske in samomorilno vedenje
Procesno - razvojno načrtovanje kurikuluma
Uvodni seminar o postavitvi in vodenju središča za samostojno učenje
Priprava gradiva za samostojno učenje
Svetovanje in mentorstvo pri samostojnem učenju in izobraževanju na daljavo
Usposabljanje mentorjev študijskih krožkov
Spopolnjevanje vodij in mentorjev študijskih krožkov
Projektno učenje za zvišanje ravni pismenosti
Pridobivanj udeležencev v programih za zvišanje ravni pismenosti
Program temeljnega usposabljanja učiteljev v programu Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Beremo in pišemo skupaj
Program temeljnega usposabljanja učiteljev v programu Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe

SPECIALIZIRANI PROGRAMI IN PROGRAMI ZA PRIDOBITEV MEDNARODNIH CERTIFIKATOV

Pripravljajo se po željah naročnikov. Z njimi si naročniki lahko pomagajo pri usposabljanju sodelavcev za sodobno izobraževalno delo z odraslimi. Izvajajo se daljši programi za učinkovito komunikacijo, svetovanje, vodenje izobraževalnih procesov ter preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij. Poleg veščin in znanja si udeleženci lahko pridobijo tudi mednarodne certifikate oziroma licence.

Razvoj posameznika in njegovih sposobnosti za učinkovito komunikacijo v procesih svetovanja in učenja – Praktik NLP
Mojstrstvo v komunikaciji in svetovanju – Mojster NLP
Odličnost v poučevanju in svetovanju – Trener NLP
Usposabljanje za informiranje v postopkih pridobivanja poklicnih kvalifikacij
Usposabljanje za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij
Usposabljanje za pripravo osebnega portfolia / zbirne mape
Usposabljanje za vodenje svetovalnega pogovora

LITERATURA:

Cveta Razdevšek – Pučko (2000), Primerjalne prednosti in slabosti izobraževanja učiteljev v Sloveniji, Vzgoja in izobraževanje XXXI 4/2000
Marija Velikonja (1997), Strokovno spopolnjevanje pedagoških (in andragoških) delavcev, Zbornik
Barica Marentič – Požarnik (2000), Profesionalizacija izobraževanja učiteljev – nujna predpostavka uspešne prenove, Vzgoja in izobraževanje XXXI 4/2000
Barica Marentič – Požarnik (2000), Psihologija učenja in pouka, Vzgoja in izobraževanje XXXI 4/2000
Marija Velikonja (2000), Evalvacija, Vzgoja in izobraževanje XXXI 4/2000
Slavica Černoša (2000), Zakaj se strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju strokovno spopolnjujejo?, Vzgoja in izobraževanje XXXI 5/2000
Boža Černe (2000), Stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev za nove potrebe, Vzgoja in izobraževanje XXXI 5/2000
Barica Marentič – Požarnik (1987), Nova pota v izobraževanju učiteljev, Ljubljana, DZS
B. Mihevc, Barica Marentič – Požarnik (1998), Za boljšo kakovost študija, Ljubljana, Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete
Zelena knjiga o izobraževanju učiteljev v Evropi (2001), Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
Internetni viri:

Ministrstvo za šolstvo, www.mszs.si
Zavod RS za šolstvo, www.zrss.si
Center RS za poklicno izobraževanje, www.cpi.si
Andragoški center RS, www.acs.si
Šola za ravnatelje, www.solazaravnatelje.si
Državni izpitni center – RIC, www.ric.si
Center šolskih in obšolskih dejavnosti, www.csod.si