Uho

Čutilo za sluh

Čutilo za sluh vzdražijo zvočni valovi in slišimo zvok. Zvok z ušesom poslušamo, z možgani ga pa slišimo in razlikujemo. Človek zazna zvoke, ki imajo od 16 do 20000 nihajev na sekundo. Pri večjem številu nihajev pa v ušesih občutimo bolečino.

Uho delimo na zunanje, srednje in notranje uho. Zvočne valove prestreza zunanje uho, ki ga sestavljajo uhelj, sluhovod in bobnič.
Temu sledi srednje uho. Veliko je kot zrno graha, varujejo pa ga lobanjske kosti. Srednje uho je napolnjeno z zrakom, ki prihaja iz žrela po posebni cevki-ušesni troblji ali Evstahijevi cevki. V srednjem ušesu so tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence.
Notranje uho je najnežnejše in hkrati najbolj pomemben del ušesa. Sestavljajo ga dvainpolkrat zavita kožnata cevka, napolnjena s slušno tekočino. Rečemo ji polž. Polž je razdeljen v zgornji in spodnji kanal. V zgornjem kanalu so slušne čutnice iz katerih izhajajo živčna vlakna, ki se združujejo v slušni živec. Ta je povezan s slušnim središčem, ki je v senčnem delu možganske skorje.
Kako poslušamo:
Zvočni valovi potujejo po sluhovodu do bobniča. Ta zaniha in prenese nihanje na slušne koščice srednjega ušesa. Temu sledi vzvalovanje slušne tekočine, ki povzroči nihanje slušnih čutnic. To sproži vzburjenje, ki se prevaja po slušnem živcu v slušno središče velikih možganov.

Poleg tega imamo v delu notranjega ušesa tudi čutilo za ravnotežje.

Osebe, ki ne slišijo popolno, so naglušne osebe. Te si lahko pomagajo s slušnim aparatom.
Popolna izguba sluha pa pomeni gluhost. Če je otrok gluh od rojstva ali če ogluši preden se nauči govoriti, se govorjenja ne more naučiti in ostane gluhonem.

Uho za bolj zahtevne.