Kožna čutila

Koža ščiti telo s čutili, ki sprejemajo dražljaje iz okolice. V koži so čutila za tip, mraz, toploto in bolečino.

Čutilo za tip

V koži so tipalna telesca hruškaste oblike, Največ jih je na blazinicah prstov. Najmanj pa na hrbtu. Tipalna telesca so sestavljena iz tipalnih čutnic, med katerimi so izrastki tipalnih živcev. Ob dotiku se koža na tem mestu upogne, tipalne čutnice pa pritisnejo na živčne izrastke. Tipalni živci prevajajo vzburjenja v možganska tipalna središča. Tipalne čutnice se pri slepem človeku močneje razvijejo, saj se mu z vajo izostri čutilo za tip.

Čutilo za mraz

Takoj pod površino kože so čutnice za mraz. Brbončice za mraz obdajajo posebni živci, ki prevajajo vzburjenja v možgansko središče. Čutila za mraz niso enakomerno razporejena. Največ jih je na koži okoli pasu, na prsih, zunanjem delu komolca in vekah. Najmanj pa na podplatih.

Hud mraz občutimo kot boliečino. Čutili za mraz in toploto skupaj uravnavata telesno temperaturo.

Čutilo za toploto

Toplotne čutnice so globlje v koži, zato občutimo toploto kasneje kot mraz. Najbolj na gosto so razporejene na vekah, ustnicah, licih, notranji strani zapestja in na podplatih. Na prstnih blazinicah pa je teh čutnic veliko manj.

Čutilo za bolečino

Za sprejem bolečine ni posebnih čutnic, ampak imamo živčne končiče, ki so v različnih telesnih tkivih. Tako občutimo bolečino v koži, mišicah, sklepih in drugje. Bolečino povzročajo dražljaji, ki opozarjajo na določeno bolezen ali poškodbo. Zato je zelo koristna. Kadar so dražljaji premočni lahko čutilo za bolečino začasno ohromi.

Vaja: Vzemi tri posode. V eni posodi naj bo mrzla voda z ledenimi kockami. V drugi naj bo voda, ki je nekaj ur na sobni temperaturi. V tretji pa vroča voda( ne prevroča, da se ne spečeš). Postavi eno roko v mrzlo vodo za nekaj časa, drugo pa v vročo. Potem pa postavi obe roki v mlako vodo. Z eno roko boš čutil, da je voda mrzla, z drugo pa da je vroča. Voda pa je na sobni temperaturi.