Jezik

Čutilo za okus

Jezik je organ za sprejemanje okušalnih dražljajev. Sestavljen je iz progastih mišic in je z zadnjim delom pritrjen na dno ustne votline. Na korenu jezika je hrapava površina. Že s prostim očesom opazimo na njej brbončice različnih velikosti in oblik. V večjih brbončicah leže mikroskopsko majhni okušalni popki, v katerih so okušalne čutnice. Okušalne čutnice vzdražijo le snovi, ki se raztopijo v ustni slini. Obdajajo jih živčna vlakna, ki se združujejo v okušalni živec. Ta prevaja vzburjenja v možgansko središče za okus.

Razlikujemo štiri osnovne vrste okusa:

  • sladko
  • slano
  • kislo
  • grenko

    Te vrste okusa razlikujejo okušalne čutnice, ki so v različno oblikovanih brbončicah. Na koncu sprednjega dela so čutnice za sladko, ob straneh za kislo in slano, na korenu jezika pa so zbrane čutnice za okušanje grenkih snovi.

    Med okušalnimi čutnicami so po vsej površini jezika tudi tipalne čutnice. Te nas opozarjajo, če je hrana dovolj zgrizena, otipljejo koščico ali kamenček, če je v hrani itd.
    Z jezikom občutimo in razlikujemo tudi toplotna stanja.

    Pri nekaterih boleznih nastane na jeziku bela prevleka in bolnik izgubi tek. Ta prevleka je sestavljena iz odmrlih celic jezika. Odstranimo jo lahko z limono.

    Vaja: Naredi enako velike kocke iz čebule, krompirja in jabolka. Zaveži si oči in pri poskušanju še zamaši nos. Naj ti sošolec postavi na jezik določeno kocko, ti pa ugotovi za katero kocko gre. Če boš vajo pravilno naredil, ne boš ločil čebule od jabolka.


    Jezik za bolj zahtevne.