ŠTEVILA
Pojem števila, ki se nam zdi danes nekaj
samoumevnega, je rezultat dolgotrajnega razvoja abstraktnega mišljenja. Pojem
števila deluje na dveh ravneh: na podobnosti in različnosti. Vzemimo kup reči,
pomešanih med seboj. Želimo povedati, koliko jih je. Ker ljudje ne zmoremo
neposredno s pogledom ugotoviti števila reči, si pomagamo s štetjem. Oboje pa
je bilo treba izumiti. Začelo se je s štetjem. Pri tem so si, da bi se
izognili pomotam, pomagali najprej z rečmi, zatem z znamenji. Končno so ta
znamenja tudi poimenovali in se naučili imen, ki so jim jih dali.
Kako so si ljudje čisto na začetku lahko zapomnili, koliko je določenih predmetov, stvari? Verjetno tako, da so si za vsako reč naredili znamenje. Pogosto so naši predniki v ta namen vrezovali črtice. Ena reč je pomenila eno črtico. To enolično prirejanje je eno najstarejših znanj na svetu, saj so med najdenimi dokazi o tem nekateri stari tudi 37 000 let (npr. tale kost iz Afrike).
Za pomnenje so si poleg s kosti, lesa in kamna pomagali tudi s svojim telesom.Vendar tu ni šlo več za zaznamovanje, temveč so posebna mesta na telesu dobila svoj pomen. Pri tem so bili udeleženi skoraj vsi deli telesa: najprej prsti na rokah in nogah, zatem roke in noge, trup in glava, členki in sklepi. Mnoge civilizacije so tako razvile zapletene številske kartografije telesa, ki jih je spremljala slovnica gibov. Te so izvajali najpogosteje s prsti rok, ki so bili ukrivljeni, stegnjeni, prepognjeni, ukrivljeni. Z računanjem s prsti je bilo mogoče prikazati presenetljivo velika števila. Intelektualni preskok od množine k številom je bil postopen in je potekal zelo dolgo. Pisava se je rodila okrog 3000 let pr.n.št. in sicer se je razvila iz potreb po vodenju države, ljudstva, poljedelstva.
Medtem, ko je število povezano z rečmi, katerih množino predstavlja, je pojem štetja povezan z njihovo ureditvijo. Števila na začetku niso bila povezana. Pred razvrstitvijo števil v red, je moral obstajati pojem abstraktnega števila.
Avtor:Tanja Komlanc, 21.04.2005