LOGARITEMSKA FUNKCIJA

Uporaba logaritemske funkcije v praksi:

Ameba se pri razmnoževanju poslužuje matematičnega trika. Ko ''odraste'' se celica, iz katere je zgrajena, razdeli na dve celici. Po približno enem dnevu sta novi amebi zopet dovolj veliki, da se znova delita.

Moč potresa merimo s pomočjo Richterjeve lestvice. Potres, ki je k-krat močnejši od potresa, ki je komaj še zaznaven ima po Richterjevi lestvici stopnjo enako log k.

Iz kemije poznamo formulo:

Proučevanje logaritma skozi čas:

S podobnimi problemi, kot je razmnoževanje amebe, ali bolje rečeno tabelami, se je v ukvarjal škotski matematik John Napier. Živel je v začetku 17. stoletja. Ko je raziskoval tabelo podobno zgornji delitvi oziroma razmnoževanju amebe, je ugotovil lastnost: če je zmnožil dve števili iz druge vrstice, je dobil za rezultat število iz iste vrstice. Pri tem pa je bilo potrebno prirejeni števili iz prve vrstice samo sešteti. Števila v prvi vrstici je imenoval logaritmi prirejenih števil v drugi vrstici. Svoje ugotovitve je zapisal v knjigi Mirifici Logarithmorum Canonis descriptio, kar pomeni Opis čudovitih zakonitosti logaritmiranja.

Angleški matematik Henry Briggs je predlagal spremembo osnove in sicer namesto števila 2 število 10. Tako desetiške logaritme imenujemo tudi Briggsovi logaritmi. Med drugim je sestavil tudi preglednico logaritmov, na deset mest natančno.

Leta 1794 je izšla knjiga Thesaurus logarithmorum completus, ali po naše Zakladnica popolnih logaritmov, našega matematika Jurija Vege. V njej je predstavil desetiške logaritme števil od 1 do 101 000 in logaritme trigonometričnih funkcij (sin, cos,…).

Logaritemsko funkcijo definiramo: