»VODA – KAJ MI POMENI«

V šolskem letu 2004-05 smo se na Ekonomski šoli v Novem mestu odzvali povabilu Gimnazije Vič in se vključili v projekt VODA. Zbrali smo nekaj vsebin, ki smo jih že pred tem izvedli ob obeležitvi svetovnega leta voda in v okviru Unesco projekta Dediščina. Naš skriti zaklad – Ragov log je namreč gozd na polotoku, ki ga obliva kraška lepotica reka Krka. Tako je ta nevsakdanja oblika sožitja reke in gozda v samem mestu izjemen izziv za umetnike tako nekoč kot danes.

Vsebine

  • Voda na svetovnih celinah  Več
  • Voda v likovni umetnosti  Več
  • Naj o vodi poje pesem  Več





Voda na svetovnih celinah

Igra vlog: SREČANJE MODRE IN RUMENE REKE
Rumena: Oh, kako me vse boli!!!

Modra: Kaj pa stokaš?

Rumena: Rumena: Če bi ti prevozila toliko zavojev kot sem jih jaz in dolgih 4845 km nosila s seboj povprečno kar 34 kg drobnozrnatnega gradiva v m3 vode, tudi ne bi bila tiho!

Modra: Ah, daj no! Tudi jaz sem imela veliko ovinkov, pa še daljša sem kot ti. Kar 5800 km sem dolga. Ja, zakaj pa si tako rumena? A imaš zlatenico?

Rumena: Izviram v gorovju na višini 4500 m. Nato pa mestu Lanžou pritečem pa pokrajini Gansu, Šansi in Šensi. No, tam je zelo veliko puhlice. Deževnica izpira prašnate delce vame in ta puhlica me naredi rumeno.

Modra: Zanimivo! Kaj pa narediš z gradivom, ki ga nosiš s seboj?

Rumena: Nekaj gradiva se useda v strugi, delno ob strugi in pa ob mojem izlivu v morje. Ob moji strugi je tudi obsežno nasuto Severno kitajsko nižavje. Tukaj se naseljujejo ljudje in gojijo kulturne rastline. Sicer pa imam poleti zaradi monsunskih padavin zelo visoko vodo, največ v avgustu. Pozimi, ko iz notranjosti piha zimski monsun, ki s seboj ne prinaša nobenih padavin, pa sem zelo nizka. Najnižja sem januarja in pa decembra. Pri mestu Kaifengu imam dežni rečni režim. Sicer pa ob visoki vodi poplavljam, zato so z visokimi nasipi zavarovali obdelovalne površine in naselja. Tako se usedanje rečnega režima gradiva omeji, vendar pa me morajo redno čistiti. Mulj uporabljajo za gradnjo nasipov.

Naprej  Na začetek



Modra: Kaj, a tud plovna si?

Rumena: Sem, ampak ne preveč, ker se mi vodostaj in obilica nanesenega materiala preveč spreminjata. Sem pa zelo pomembna za namakanje obdelovalnih površin, moje porečje pa je veliko 771 000 km2. Pa ti? Nič še nisi povedala o sebi!

Modra: No torej. Tečem po južni Kitajski. Zaradi več padavin imam tudi več vode kot ti. Sem najdaljša reka Azije, na kar sem zelo ponosna! Izviram v Tibetu, nato pa v gorah po ozki in globoki dolini tečem v dolino. V pokrajini Sičuan, natančneje v Rdeči kotlini, se moja dolina zelo razširi. Tako tečem med gorskimi slemeni proti SZ: pri Nangingu prerežem še zadnje gorsko sleme in pritečem do morja prek obsežne nižine. Največ vode imam tako kot ti, v avgustu, zaradi dežja in taljenja snega. Dežni rečni režim imam pri Vuhanu. Sem plovna. Moja struga je primerna tako za manjše kot za večje ladje. Nasute ravnine so primerne za naselitev človeka in razvoj kmetijstva.

Rumena: Kaj pa porečje in pa družba?

Modra: Moje porečje meri 1 830 000 km2. Le kako naj mi bo dolgčas, ko pa imam veliko pritokov. Nikoli sama ne pridem da morja. Ne, fanta pa nimam, ki bi me mali pospremil.

Rumena: Meni je pa včasih dolgčas. Čeprav sem daljša reka Azije, nimam veliko pritokov.

Modra: Ah, saj to ni pomembno!

Rumena: Ja, res je! Glavno je, da imam jaz tukaj lepo svoje štrikanje, da se lahko pripravim na zimo!

Manca Kranjc in Ana Srpčič, 2.a
 

Naprej  Na začetek






Igra vlog: ŠE ENO SREČANJE MODRE IN RUMENE REKE


Modra reka: O, soseda!

Rumena: Kakšna soseda?

Modra: Ja, k me ne prepoznaš?

Rumena: K bi te mogla?

Modra: Seveda, saj to sem jaz, Jangcekiang.

Rumena: Ja in …

Modra: Že dolgo se nisva videli.

Rumena: Seveda ne, če pa ti tečeš spodaj, jaz pa sem zgoraj.

Modra: Zakaj pa ti ne tečeš prot men kukr si včash, potem bi jaz mogoče k teb?

Rumena: Zato, ker hodm.

Naprej  Na začetek



Modra: Zakaj pa hodš, saj s vndr reka in tečeš?

Rumena: Zato, ker s sabo še nekj nosm.

Modra: Le kaj nek?

Rumena: Na primer 34 kg puhlice v kubiku vode.

Modra: Saj se ti tud pozna, ko pa maš tolk blata vsepusod. Poglej mene, sem dolga 5800 km in sabo nosm le 0,01 kile drobnozrnatega gradiva na kubik vode.

Rumena: Ja, upam, da ne mislš kandidirat za miss rek?

Modra: Zakaj pa ne, saj imam popolno strugo. Nrprej sem ozka in globoka, ko tečm v gorah, potem se razširm v pokrajini Sičuan v Rdeči kotlini, no pol pa se kmal vsega naveličam, sej veš, tečt po širokem med gorskimi slemeni, pa zavijem proti severovzhodu,. nato pa pr Nankingu pretečem zadnje gorsko sleme in preko obsežne nižine finiširam do morja. Pa ti, lenoba kratka, koliko pa vadiš ti, sj veš, kvalifikacije bodo kmal tu.

Rumena: (šmrk) Saj ne, da b bla užaljena, ta pru žališ mojo dolžino 4845 km, lepu prosm, nato pa še mojo vadbo, ki je tud naporna, a veš. Pa po mojem bodo itak odpovedal tekmovaje zarad sarsa, pa to, k bodo vsi prej pumrl, predn bodo pršli k mojem izviru v gorovje Kunlun.

Modra: In k mojem v Tibetu.

Rumena: No, v glavnem prtečem iz gorovja …

Modra: Počak, mal tečeš, k sem prav slišala?

Rumena: Ja, no v glavnem prtečem pri mestu Lanžou iz hribu in nato tečm preko pokrajn Gansu, Šensi in Šansi, kjer prdobim svojo čudovito rmeno farbo.

Modra: Kako pa ti sploh to dubiš?

Naprej  Na začetek



Rumena: Ja, kupm.

Modra: Kje?

Rumena: V trgovini, kaj pa te sploh to zanima, si lubosumna, ne?

Modra: Dej no, povej, k se mi mudi!

Rumena: No prov, veš, tam k tečm, ne, so obsežni nanosi puhlice …

Modra: Ja in potem deževnca spira prašnate delce, in jih odplavlja v reko, kar daje rmeno farbo.

Rumena: Bravo, Einštajn, mislš kandidirat tud za najpametnejšo reko?

Modra: Pa, sej že cel svet ve, da sem najbolj modra reka. No, pa ne, da b se hvalila, dej povej, kaj pa potem zraste na nižavjih, skoz katere ti tečš – hodš?

Rumena: Šenica, pa na tvojih bregovih?

Modra: Riž, ki oskrbuje celo državo, ha!

Rumena: Kako pa kaj z odvečno vodo, maš kakšne težave z njo?

Modra: Ja, to je problem nas, kitajskih rek. Veš, zaradi poletnega dežja in taljenja snega v povirju, tudi jaz dobim nekaj odvečne vode poleti v avgustu ampak nato vadim in zgubim litre januarja. Dežni rečni režim pa imam pri mestu Vuhanu.

Rumena: Ja, pr men je tud podobno. Tisti monsumi povzročijo, da mam visoko vodo poleti, ampak višek je pa v avgustu, pol mam pa vsega dost tako, da imam nizko vodo pol dva mesca, decembra in januarja in dežni rečni režim imam pr mest Kaifengu. Vidš, ku sm velika, se mal razlijem in se srečava, kane? Tku, pa mamo tud midve eno podobnost, kane?

Naprej   Na začetek



Modra: Ne pa ne!

Rumena: Ja, obe poplavljava, tako, da morajo skrbeti za naju.

Modra: Mene morajo trajno obdajat z nasipi.

Rumena: Mene tud, kr pri visoki vodi ne morm vsa hitr odtečt po svoji strugi.

Modra: Ker si lena, ja.

Rumena: Ne, ni res, mene obdajajo z visokimi nasipi, da zavarujejo svoja naselja.

Modra: In tako so omejili usedanje gradiva na rečno dno …

Rumena: Ker se dviga in pol ga morajo čistit …

Modra: Mulj pa spet obdajat ob tebe.

Rumena: Veš kaj, zarad mene vsaj ne bo zgubilo dom dva miljona ludi, ker bodo na teb, miss pametna, zgradili velik jez, ha!

Modra: Kr nehaj, k me majo itak rajš k tebe, več rek pride vsak dan v mene in tudi ljudje rajš plovejo po men.

Rumena: Zdej pa si prekoračla mejo, dost te mam, pa ne pričakuj za nov let darila. Kr grem, pa pa, domov, v Rumeno morje!

Klavdija Kopina in Žibert Bojana, 1. d
 

Na začetek






KRKA in Ragov log - navdih za umetnike danes

Krka in Ragov log,
gozd in most, ki vodi vanj,
je čudovit navdih za ustvarjanje.

In rezultati ...

Na začetek




Naj o vodi poje pesem

Na prvi pomladni dan, na dan poezije, so v pesniški delavnici nastajale pesmi naši lepotici Krki.

Bogastvo mladih duš in njihovega mladostnega zagona, prve izkušnje s svetom odraslih, s svojimi čustvi, se velikokrat zapišejo v pesmi, tiste začetniške, najbolj iskrene verze. To bogastvo je zaklad, ki ga ne smemo pustiti zakopanega. Pesniška delavnica pomaga mladim, da širijo svoje obzorje in svoj pogled na mnogovrstne možnosti samoizražanja in samouresničitve pa tudi samopotrditve.

Odziv mladih je bil zelo velik in pozitiven. Lepo so sodelovali, resno vzeli tako subtilno temo, kot je poezija. To je znak, da smo lačni duhovnih vrednot in smernic za lastno ustvarjanje in razvoj. Med drugimi dejavnostmi tudi poezija preustvarja svet, je svetotvorna in največ dobrega lahko naredi prav pri mladih, da bi v vsej pestrosti izbir in možnosti v svojem življenju izbrali zase čimboljšo pot.

Smiljan Trobiš






Na začetek





Most med nemirom in spokojnostjo

Mirna reka, ki deli naravo,
ena stran nemir in žalost,
druga veselje in radost,
prehodiš most, začutiš mir,
prinaša ga svetloba.

Za sabo pustiš vse, kar te moti,
zliješ se z naravo,
srce si čutiti želi,
kako reka stran lahkotno drvi.

Vsa mirna teče naprej,
nikjer nima življenjskih mej,
obdajata jo le bregova,
takrat se zavem,
da življenje sta dva svetova.


Urška Rapuš, 2. a

Seznam pesmi

Na začetek










Ob Krki

Ovita v meglo ali v sonca sij
Brez časa teče nespoznana,
Krotka, mirna, z zvenom simfonij
Riše vijuge z otožnostjo obdana,
Kot da bi z mirom večnih melodij
Iskala žalostni pogled Novomeščana.


Smiljan Trobiš

Seznam pesmi

Na začetek









Rastlinje

Ko v objem se narave zazreš, vidiš le drevo.
Čisto samoumevna se ti zdita zemlja in nebo.
Morda oblakov čudne oblike gledaš,
morda zaziraš se v poslednji dom, zemljó,

a drevo, ta čudež, ki iz zemlje prekipeva,
ki, kakor ti, daje sadove in v listju umira,
a je spet mlado vsako pomlad,
to drevo, to drevo moraš imeti rad!

In kako je šele ljubi Bog zelenje ljubil,
če je iz besede priklical vejo, travico,
in jima možnost in priložnost obljubil!

Tiho veter pihlja skozi gozd,
ko po obrazu te božajo veje,
ko hodiš, pa ne veš več od kod...

Smiljan Trobiš

Seznam pesmi

Na začetek









Čudež narave

Je mirna gladina reke,
ki se vije po strugi.
Vse vidim…
Ogenj v meni je ugasnil,
iskre sonca v vodi
pa so dokaz,
da še vedno nekaj tli,
še vedno v meni lahko zagori.
Narava je tista,
kateri lahko vse povem,
kaj hočem storiti
in česa ne smem.
In ko gledam,
kako se reka mirno
in leno premika,
čutim,
da narava se me dotika.

Vesna Plavec, 1.a

Seznam pesmi

Na začetek










Krka

Naj bo pomlad, sonce, ptičje petje,
kar odhajam, zapuščam svoje imetje.

Moje misli, če so vam segle v srce,
Naj bodo z vami, ko bom drugje.
Lepe spomine bom nesla s seboj,
ko bila sem z njimi, z njim in s teboj.

Moram pač iti, žal je tako,
Nikdar več nazaj me ne bo.

Morda pa bo tam bolj srečna, vesela,
naj pojejo ptički, ko naprej bo hitela.

Petra Franko, 1.d

Seznam pesmi

Na začetek








Gaj

V soncu škrlatnem gaj se leskeče,
kot morska svetinja molče žuboreče.
In jutranja rosa božanstvo poljublja,
sinovom naroda blaginjo obljublja.

Rano spomladi se v zelenje oblači
in pozno jeseni rjavo srajčico slači.
Tiho razgalja tesnobe neba,
iskrive stezice bežeč'ga sveta.

Pod svodom nebesnim pesnijo ptice,
Kak' ste mi drage kranjske s'rotice,
Vselej brhkoti dolenjske hčere ozdravljam,
Vrelcu mladosti lice pristavljam.

Hrep'neče spremljam brstenje cvetlic
V tišini prisluhnem godenju ptic.
Domače zavetje tod se je zbralo,
Slovenca bo rado v Ragov log gnalo.

Janja Gazvoda, 3.e

Seznam pesmi

Na začetek








Naša reka

Tam doli se živo pretaka
in vsak dan nas čaka
če pa le kdo pride k njej
je vesela in brzi naprej.

Ona lepa je zelena
in od sonca kar rumena
ko se ovija naokoli
se približa tudi naši šoli
da nas malo razvedri
in veselja podeli.

Če mogoče še ne veste vi
to čudo poznate vsi
vam povem da ni to ne Soča ne Drava,
ampak to naša je Krka bleščava.

Tadeja Pirc, 1. e

Seznam pesmi

Na začetek









Krka

Krka reka naša zlata
zakaj tako žalostna si,
zakaj tako tiho tečeš
skozi mesto, ki te ljubi?

Zakaj tako temna si,
zakaj v tebi veselja ni?
Povej, kaj na duši ti leži.

V tebi več plavalcev ni,
ob tebi več zabav ni,
povej, zakaj to,
a smo krivi mi?
Krivi verjetno res smo mi,
v tebe mečemo stvari,
zato prosim bori se,
ker človek ne spoštuje te.

A vse se spremenilo bo,
ko človek se zavedal bo,
kaj je imel, a nima več,
takrat te zopet ljubil.

Sandi Kalin, 2. d

Seznam pesmi

Na začetek