|
V šolskem letu 2004-05 smo se na Ekonomski šoli v Novem mestu odzvali
povabilu Gimnazije Vič in se vključili v projekt VODA. Zbrali smo nekaj vsebin,
ki smo jih že pred tem izvedli ob obeležitvi svetovnega leta voda in v okviru
Unesco projekta Dediščina. Naš skriti zaklad – Ragov log je namreč gozd na polotoku,
ki ga obliva kraška lepotica reka Krka. Tako je ta nevsakdanja oblika sožitja reke in
gozda v samem mestu izjemen izziv za umetnike tako nekoč kot danes.
|
Vsebine |
 |
Krka in Ragov log, |
In rezultati ... |
 |
Most med nemirom in spokojnostjoMirna reka, ki deli naravo,ena stran nemir in žalost, druga veselje in radost, prehodiš most, začutiš mir, prinaša ga svetloba. Za sabo pustiš vse, kar te moti, zliješ se z naravo, srce si čutiti želi, kako reka stran lahkotno drvi. Vsa mirna teče naprej, nikjer nima življenjskih mej, obdajata jo le bregova, takrat se zavem, da življenje sta dva svetova. Urška Rapuš, 2. a |
|
| |
Ob KrkiOvita v meglo ali v sonca sij Brez časa teče nespoznana,Krotka, mirna, z zvenom simfonij Riše vijuge z otožnostjo obdana, Kot da bi z mirom večnih melodij Iskala žalostni pogled Novomeščana. Smiljan Trobiš |
|
| |
RastlinjeKo v objem se narave zazreš, vidiš le drevo.Čisto samoumevna se ti zdita zemlja in nebo. Morda oblakov čudne oblike gledaš, morda zaziraš se v poslednji dom, zemljó, a drevo, ta čudež, ki iz zemlje prekipeva, ki, kakor ti, daje sadove in v listju umira, a je spet mlado vsako pomlad, to drevo, to drevo moraš imeti rad! In kako je šele ljubi Bog zelenje ljubil, če je iz besede priklical vejo, travico, in jima možnost in priložnost obljubil! Tiho veter pihlja skozi gozd, ko po obrazu te božajo veje, ko hodiš, pa ne veš več od kod... Smiljan Trobiš |
|
| |
Čudež naraveJe mirna gladina reke,ki se vije po strugi. Vse vidim… Ogenj v meni je ugasnil, iskre sonca v vodi pa so dokaz, da še vedno nekaj tli, še vedno v meni lahko zagori. Narava je tista, kateri lahko vse povem, kaj hočem storiti in česa ne smem. In ko gledam, kako se reka mirno in leno premika, čutim, da narava se me dotika. Vesna Plavec, 1.a |
|
| |
KrkaNaj bo pomlad, sonce, ptičje petje,kar odhajam, zapuščam svoje imetje. Moje misli, če so vam segle v srce, Naj bodo z vami, ko bom drugje. Lepe spomine bom nesla s seboj, ko bila sem z njimi, z njim in s teboj. Moram pač iti, žal je tako, Nikdar več nazaj me ne bo. Morda pa bo tam bolj srečna, vesela, naj pojejo ptički, ko naprej bo hitela. Petra Franko, 1.d |
|
| |
GajV soncu škrlatnem gaj se leskeče,kot morska svetinja molče žuboreče. In jutranja rosa božanstvo poljublja, sinovom naroda blaginjo obljublja. Rano spomladi se v zelenje oblači in pozno jeseni rjavo srajčico slači. Tiho razgalja tesnobe neba, iskrive stezice bežeč'ga sveta. Pod svodom nebesnim pesnijo ptice, Kak' ste mi drage kranjske s'rotice, Vselej brhkoti dolenjske hčere ozdravljam, Vrelcu mladosti lice pristavljam. Hrep'neče spremljam brstenje cvetlic V tišini prisluhnem godenju ptic. Domače zavetje tod se je zbralo, Slovenca bo rado v Ragov log gnalo. Janja Gazvoda, 3.e |
|
| |
Naša rekaTam doli se živo pretakain vsak dan nas čaka če pa le kdo pride k njej je vesela in brzi naprej. Ona lepa je zelena in od sonca kar rumena ko se ovija naokoli se približa tudi naši šoli da nas malo razvedri in veselja podeli. Če mogoče še ne veste vi to čudo poznate vsi vam povem da ni to ne Soča ne Drava, ampak to naša je Krka bleščava. Tadeja Pirc, 1. e |
|
| |
KrkaKrka reka naša zlatazakaj tako žalostna si, zakaj tako tiho tečeš skozi mesto, ki te ljubi? Zakaj tako temna si, zakaj v tebi veselja ni? Povej, kaj na duši ti leži. V tebi več plavalcev ni, ob tebi več zabav ni, povej, zakaj to, a smo krivi mi? Krivi verjetno res smo mi, v tebe mečemo stvari, zato prosim bori se, ker človek ne spoštuje te. A vse se spremenilo bo, ko človek se zavedal bo, kaj je imel, a nima več, takrat te zopet ljubil. Sandi Kalin, 2. d |
|
| |
