Mostiščarji
Mostiščarji ali koliščarji, segajo v čas bakrene dobe okrog leta 2000 pr. n. št. Naseljeni so bili na jezeru, ki je prekrivalo današnje Ljubljansko barje. Tako ime so dobili, ker so živeli v lesenih hišah, ki so bile med seboj povezane z mostovi. V jezersko dno pa so bili zabiti koli na katerih so stale hiše. Ukvarjali so se predvsem z lovom in ribolovom ter s primitivnim poljedeljstvom. Oblečeni so bili v živalske kože. Prevozno sredstvo je bil čoln - drevak.
Živeli so na Ljubljanskem barju, ki ga je prekrivalo jezero. "Mostiščarji" - "koliščarji: Hiše so bile postavljene na "kolih" in so bile med sabo povezane z "mostovi". Na zemljevidu Slovenije poišči Ljubljansko barje. Katera večja kraja sta na Ljubljanskem barju?
Emona
Rimska Emona - kasneje Ljubljana - je nastala na prostoru, ki je bil na zacetku rimski vojaški tabor. Emona je imela vse značilnosti rimskega mesta.
Srednjeveška Ljubljana
Srednji vek je trajal od približno leta 500 do leta 1500. V naši deželi je bilo v tem obdobju veliko gradov. Gradili so jih bogati plemiči, vendar so glavno breme graditve nosili kmetje, ki so na tak način za graščaka opravljali tlako. Gradove so na začetku srednjega veka gradili na zelo težko dostopnih krajih, proti koncu pa že tudi na ravninah. Življenje v gradu je bilo ob mirnih obdobjih precej enolično. Prirejali so različne zabave, tekmovanja ter hodili na lov. Pozimi je bilo na gradu zelo mrzlo. Greli so se ob odprtih ognjiščih.
V srednjem veku je za naše kraje značilno življenje na gradovih tako na začetku kot tudi proti koncu srednjega veka. V Ljubljani je sedem gradov med katerimi najpomembnejše mesto zavzema Ljubljanski grad.
Baročna Ljubljana
Notranjost Arhiva
Slovenije
|
Uršulinke - pogled s Kongresnega trga.
|
Potres
Ljubljano in velik del Slovenije je ob veliki noči, 14. aprila 1895, ob 23.16 uri stresel močan potres. Mnogi Ljubljančani so pritekli iz hiš in si na prostem pričeli postavljati šotore. Ljubljana je bila precej razdejana, bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev.
Pomembni posamezniki:
IGNACIJ BORŠTNIK (1858-1919), gledališki igralec, režiser, vzgojitelj mladih talentov, dramatik.
KRISTINA BRENK (1911-) je bila mladinska pisateljica, prevajalka, urednica za mladinsko književnost pri Mladinski knjigi. Napisala je zgodbe Deklica Delfina in lisica Zvitorepka (tudi televizijska nadaljevanka), Prigode koze Kunigunde,… Prevedla je nekaj pomembnih del iz svetovne mladinske književnosti (Piko Nogavicko).
IVAN CANKAR (1876-1918) je bil najpomembnejši slovenski pripovednik, dramatik, pisal je tudi pesmi. Zadnja leta svojega življenja je živel na Rožniku.
MAKS FABIANI(1865-1962) je bil slovenski arhitekt, ki je v Ljubljani po potresu leta 1895 zgradil prve moderne stavbe.
ANTON FOERSTER (1837-1926) je bil ceški skladatelj, organist in pianist, pevovodja in dirigent. Od leta 1867 je deloval v Ljubljani. Je avtor prve slovenske opere Gorenjski slavček.
BERTA GOLOB učiteljica, pisateljica, se je rodila v Ljubljani. Napisala je: Drobne zgodbe, Skrinja iz babičine bale, Znani obrazi, Srce ustvarja, roka piše, Igrarije-besedne čarovnije, Jezikovni vozli…
NIKO GRAFENAUER (1940-2005), pesnik za mladino, je izdal zbirko Pedenjped (v njej opisuje značilnega otroškega junaka, podobno kot Župančič Cicibana), kasneje pa še več knjig in slikanic za otroke (Kaj je na koncu sveta, Avtozaver, Abeceda, Kaj ima sonce najraje, Nebotičniki, sedite, Stara Ljubljana…)