2. 3. ARITMETIKA GNOMONA
IN KROŽNE POTI NEBES
gnomon - sončna ura
Džoubi suandžing je najstarejše ohranjeno matematično delo na Kitajskem. Nastalo je v obdobju med 11. in 2. st. pr. n. št.
GNOMON JE ENO NAJSTAREJŠIH ASTROMETRIJSKIH INSTRUMENTOV
Astrometrijske instrumente imenujem priprave, s katerimi določamo položaje nebesnih teles (nebesne koordinate), točen (natančen) čas, nepravilnost rotacije Zemlje in pa z njimi tudi določamo koordinate stojišča (geografsko širino in dolžino) ter smer proti določeni točki na Zemlji (azimut).
V davnih časih so astronomi določali (merili) položaje nebesnih teles (višino in medsebojno kotno oddaljenost), čas in položaj na Zemlji (pozicijski meridian) z enostavnimi in nepreciznimi pripravami, kot so to gnomon, kvadrant, sončna ura, sekstant, armilarna sfera in druge.
Brez dvoma je najstarejši in najenostavnejši med temi pripravami "astrometrijski instrument" gnomon - palica, ki je navpično zasajena v zemlji in ima na njej tudi časovno skalo.
Z gnomonom lahko ugotovimo dnevna obdobja z merjenjem dolžine vsakokratno nastale sence, smer maridiana na Zemlji, geografsko širino in naklon ekliptike.
Določeni avtorji navajajo, da je najstarejši zapis o merjenju z gnomonom (najenostavnejšo sončno uro) vsebovan v rokopisu Kitajca Čin Pija iz leta 110 pred našim štetjem. V tem zapisu so navedene meritve poletne in zimske višine Sonca; iz teh podatkov pa so določili tudi naklon ekliptike. Najbolj znan gnomon, ki je ohranjen še danes, je 35'5 m visok obeliks na Trgu sv. Petra v Rimu.