Prizma

Prizma je oglato telo, ki ga omejujeta vzporedna skladna n-kotnika in n paralelogramov. Vzporedna n-kotnika sta osnovni ploskvi prizme (oznaka O). Plašč (oznaka pl) prizme sestavlja n paralelogramov (pri pokončni prizmi n pravokotnikov).

Stranice osnovnih ploskev so osnovni robovi. Vsi drugi robovi (med seboj vzporedni in skladni) so stranski robovi. Višina prizme je pravokotna razdalja med ravninama osnovnih ploskev prizme.

Ločimo pokončne in poševne prizme. Prizma je pokončna, če je stranski rob na osnovnih ploskvah pravokoten na osnovno ploskev. Prizma je poševna, če stranski rob ni pravokoten na osnovno ploskev.
Prizma je
pravilna, če je osnovna ploskev pravilni n-kotnik (na primer enakostranični trikotnik, kvadrat, pravilen 5-kotnik). Če ima prizma vse robove enako dolge, je enakoroba (kocka je štiristrana enakorobna prizma).

Glede na število osnovnih robov osnovne ploskve ločimo prizme na tristrane, štiristrane in večstrane (petsrane, šeststrane,...)
Na tej spletni strani bomo govorili le o pokončnih prizmah, zato bom besedo pokončna izpuščala.