Vsakič, ko si za vrednost neznanke izberemo število iz predpisane množice, preide neenačba v izjavo. Ta je lahko pravilna ali nepravilna.
PRIMER 1
PRIMER 2
Vsa tista števila, pri katerih smo dobili pravilne izjave, so rešitve neenačbe in sestavljajo množico rešitev R.
Neenačne rešujemo
na enak način kot enačbe: izračunamo vrednost leve in desne strani neenačbe, če je to možno, nato najdemo vrednosti za neznanko, ki nam dajo pravilno izjavo. Te vrednosti zapišemo v množico rešitev R.