NEKAJ NASVETOV ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI

Profesor psihologije dr. Vid Pečjak (Pečjak,1989) je iz lastnih izkušenj pa tudi iz svetovne literatura zbral vrsto praktičnih nasvetov, kako spodbuditi in vzdrževati ustvarjalnost.

Biti kritičen, a brez očitkov

Kadar koli beremo poročilo o opravljenem delu nekega delavca - poskušamo ugotoviti, kaj bi lahko še storil. Kako bi problem lahko rešili vi. Storite to ustvarjalno razmišljanje brez očitkov, s tem lahko delavca navajate k iskanju novih idej.

Variantno razmišljanje

Berite dnevno časopisje, revije, publikacije. Ne boste porabili dosti časa, če boste ob nekaterih člankih pomislili, kako bi se v koži direktorja, politika,ravnatelja,.. odločili sami.

Širiti obzorja

Za ustvarjanje novih idej je koristna in potrebna čim širša razgledanost. Včasih se vam porodi ideja medtem, ko gledate, berete, poslušate nekaj, kar se niti ne tiče vašega poklicnega dela.Najboljše ideje se ne rodijo v pissarni.

Vsaka stvar se lahko naredi še drugače

Velika nevarnost za ustvarjalno razmišljanje je prepričanost, da se nekaj dela na enak način. Če bi bilo to res, napredka sploh ne bi bilo.

O idejah razpravljamo

O problemih, ki se jih lotevamo čimveč diskutirajmo. Med ustvarjalno razpravo pridemo pogosto do odličnih zamisli in dopolnimo našo zasnovo.

Dvom je postavka ustvarjalnega dela

(Aristotel je bil avtoriteta, nihče ni spodbijal, kar je napisal. Končno je nekdo podvomil o trditvi zapisu glede števila zob pri konju. Preštel jih je - zapis ni držal). Dvomiti v vse je ena pomembnih postavk ustvarjalnega dela. Poskušajte iskati lastne rešitve.

Tudi nenavadne ideje so lahko zanimive

Vsaka ideja se lahko v neki situaciji pokaže kot koristno. Še tako nenavadne ideje ne zavrzimo, lahko prirejeno prav koristno uporabimo.

Idejo je treba zapisati

Pogosto nam izgine iz spomina. Dovolj je, da napišemo samo osnovno misel, tezo, ki jo pozneje lahko obudimo.

Ni vsaka ideja odkritje

Zgodi se, da odkrijemo novo idejo, ki bo prrekosila vse druge. Ko pa se poglobimo, ugotovimo, da so drugi našli boljšo rešitev. Če je idejo vredno razvijati, je potrebno iskati dodatne podatke in anologije na drugih področjih.

Samokritičnost, samoanaliza

Bodimo ob lastni zamisli ssamokritični. Idejo podvrzimo samoanalizi. Ne poveličujmo je, pa tudi zatreti je ne smemo, če v prvem trenutku ne najdemo razumne rešitve. Najslabše je, če zamisel razvijemo na pol in ob tem mislimo, da bo ob njeni uresničitvi "svet zastrmel".

nazaj ¤¤¤¤¤¤ na začetek ¤¤¤¤¤¤ naprej