Zunanja zgradba rib
Osnovna oblika ribjega telesa je valj s koničastim sprednjim delom, ki je tokovnično oblikovan za drsenje skozi vodo. Razdalja od hrbta do trebuha je pri krapu večja, kakor pri mnogih ribah, kar nam pove, da je počasen plavalec. Razlikujemo dva osnovna tipa plavuti:
 | parne, po ena na vsaki strani telesa, |
| neparne ali mediane. |
Prsne in trebušne plavuti so parne, služijo za krmiljenje in manevriranje. Neparne ali mediane so hrbtna plavut, predrepna in pogosto imenovan rep oz. repna plavut. Hrbtna in predrepna plavut dajeta ribi stabilnost, repna plavut je pri večini ribjih vrst glavni pogon za gibanje naprej.
Voda je odlično sredstvo za prenos zvočnih tresljajev, riba zazna gibanje vode, ki ga povzročajo tokovi ali druga vodna bitja. Slanost vode močno vpliva na kemične procese v ribah, v sladkih vodah ribe absorbirajo vodo, zato izločajo velike količine zelo razredčenega seča, v morski vodi je v ribah manj soli, zato izgubljajo vodo in izgubljeno nadomestijo s pitjem. Odvečne soli izločijo z zelo zgoščenim sečem.
Zunanjo zgradbo rib sestavljajo:
| luske, ki prekrivajo ribo, so skoraj prozorne, tako, da so srebrnkasti sloji kože vidni skoznje in pomagajo pri prekrivanju ribe, |
| oči, |
| nosnica, |
| roževinaste ustnice, |
| ustna odprtina, skozi katero vstopa voda, potrebna za dihanje, |
| brki, to so mesnato izrastki s tipalnimi čutnicami, |
| škržni poklopec, to je koščen pokrov, ki ščiti škrge, |
| desna prsna plavut, |
| trebuh, |
| desna trebušna plavut, |
| sluzasta prevleka na telesni površini olajšuje ribi drsenje skozi vodo in jo ščiti pred zajedalci, |
| predrepna plavut, |
| dvokrpa repna plavut omogoča plavanje, |
| plavutnice, ki podpirajo plavalno kožo, |
| pobočnica, |
| hrbtna plavut, ki je npr. pri krapu zelo dolga in jo podpira 20 plavutnic. |
NAZAJ NA VRH
Notranja zgradba rib
Ribe razdelimo na:
| ribe kostnice, |
| ribe hrustančnice, |
| ribe brez čeljusti. |
Vzdušni mehur se razvije iz črevesnega izrastka. pri mnogih ribah kostnicah omogoča lebdenje v vodi. Pri nekaterih tropskih ribah je povezan s slušnimi organi in služi za ojačitev zvokov. Ribe pljučarice imajo dva vzdušna mehurja in z njima absorbirajo kisik iz pogoltnjenega zraka.
Ribe dihajo s škrgami. V vodi raztopljeni kisik prehaja skozi tanko škržno membrano v kri škržnih žil, ki ga raznaša po vsem telesu. Čeprav večina rib požira vodo požirkih, teče voda mimo škrg v škržni votlini v skoraj enakomernem in stalnem toku. Ko riba popije požirek vode, je škržni poklopec zaprt. Nato zapre usta in voda pot tlakom steče mimo škrg, odrine škržni poklopec in odteče ven. Pri morskih psih ima vsak škržni lok svojo ozko režo na zunanji površini telesa. pri hitrih plavalcih, kot sta run in skuša, med hitrim plavanjem nastaja vodni tlak, ki povzroča stalen tok vode mimo škrg.
NAZAJ NA VRH
Ribje okostje
Nekatere ribe npr. jeseter imajo pretežni del okostja zgrajen iz hrustanca. Večina rib ima okostje zgrajeno iz kosti in sestavljeno iz treh osnovnih delov. Prvi je lobanja, v kateri so možgani, ter čeljust in škržni loki. Drugi del je hrbtenica z rebri in hrbtnimi izrastki. tretji del je tako imenovano "fino okostje", sestavljeno iz drobnih podpornih kosti za plavuti in rep.
Okostje je zgrajeno iz; lobanje, zgornje čeljusti, spodnje čeljusti, škržnega poklopca, ki pokriva in varuje občutljive škrge, prsne plavuti, trebušne plavuti, interhemalnih izrastkov, ki dajejo oporo plavutim na trebušni strani telesa, prve podrepne plavuti (trska se razlikujejo od večine drugih rib po dveh podrepnih plavutih), druge podrepne plavuti, repnih vretenc, repne plavuti, plavutnic (v plavutih dajejo oporo vsem hrbtnim in trebušnim plavutim), hrbtenice, internevralnih koščenih podpor (podpirajo hrbtne plavuti), prve hrbtne plavuti, druge hrbtne plavuti (trska ima za razliko od drugih rib tri hrbtne plavuti).
Okostje mladih rib je sprva oblikovano iz hrustanca, med razvojem hrustanec zamenja kost. Dermalne kosti se razvijejo iz dermalnih slojev v koži. V prilagajanju najrazličnejšim okoljem in načinom življenja, so se ribe razvile v najrazličnejše velikosti in oblike. Istočasno se je spreminjalo tudi notranje okostje.
NAZAJ NA VRH
