Postrv
Postrv je cenjena sladkovodna riba. Poznamo več vrst postrvi; potočna (poznana po rdečih in črnih pikah), amerikanka ali šarenka (ima vijolično črto od repa do glave in jo večinoma gojijo v ribnikih), križanka (živi v jezerih), soška postrv ali glavatica (olivno zelena marmorirana, avtohtona, izginja), ohridska postrv (doseže veliko večjo težo kot postrvi v naših vodah, njeno meso je oranžno), zlatovčica (podobna postrvi in živi v globinskih gorskih jezerih). Potočna postrv, zlatovčica in ohridska imajo najbolj okusno meso. Vse postrvi lahko kuhamo, pečemo naravno ali na žaru. Pripravljamo tudi ocvrte, posebno večje režemo na manjše kose in jih ocremo. Zlatovčico in ohridsko postrv tudi sušijo.
NAZAJ NA VRH
Lipanj
Lipanj je zelo okusna riba, nekoliko podobna postrvi, ki jo lahko pripravljamo enako kot postrvi. Zraste do dolžine 60 cm. Meso ima belo in precej čvrsto.
Sulec
Sulec je sladkovodna riba, ki doseže tudi 10 kg. Manjše pečejo cele, večje filirajo. Najboljši so ko tehtajo 3 do 4 kg. Meso uporabljajo tudi v hladni kuhinji. Pogosto ga kuhajo. Meso je najboljše v spomladanskih mesecih.
Smuč ali smoj
Smuč zraste do 1 m v dolžino in lahko tehta do 15 kg. Prepoznamo ga po olivno zelenem hrbtu, na katerem ima dve plavuti. Proti trebuhu, ki je svetlejši se vlečejo temnejše proge.Je ena naših najboljših rib in jo radi pripravijo v hladni kuhinji. Najpogosteje jo kuhajo, ponudijo z različnimi omakami. Smuče tudi konzervirajo v soli.
Som
Som sodi med največje sladkovodne ribe. Zavaljeno somovo telo zraste v dolžino do 2,5 m in lahko tehta do 200 kg. Ima veliko ploščato glavo, usta pa široko kot žaba. Prepoznamo ga po dolgih brkih. Meso je mastno, lahko ga pečejo ali cvrejo, pripravijo v džuveču ali juhi.
Krap
Krapu ugajajo vode z blatnatim dnom in veliko rastlinja. Njegovo zavaljeno telo zraste do 50 cm dolžine in lahko tehta do 20 kg. Ima visok hrbet in majhna usta, ob njih pa kratke tipalnice. Poznamo navadnega in plemenitega, veleluskinarja in zrcalarja. Plemeniti je skoraj brez lusk. Krapi, ki živijo v stoječih vodah imajo okus po mulju. njihovo meso je okusno, le nekoliko mastno. Krape pečejo, dušijo, pripravljajo kot golaž, narezane na kose ocvrejo. Prodajajo jih tudi suhe.
Ščuka
Ščuka ima značilno podolgovato, valjasto telo z dolgim gobcem, v njem je polno nazaj obrnjenih koničastih zob. Spodnjo čeljust ima daljšo od zgornje. Zraste lahko do dolžine 1,5 m in tehta do 30 kg ali več..Meso mladih živali je okusno, pri starejših ribah pa pa pusto z debelimi vlakni.. Najboljše so ščuke, ki tehtajo od 2 do 3 kg. najpogostejše jih pečemo, narezane na kose tudi ocvremo.
Jegulja
Jegulja je podobna spolzki, sluzavi kači, gladka z zelo drobnimi luskami, po hrbtu olivno zelena, po trebuhu svetlo rumena. Po hrbtu prek repa do trebuha dolga neprekinjena neparna plavut. Živi izmenoma v morju (drsti) in rekah. Ima okusno, trdo in mastno meso, ki ga pečejo ali kuhajo. Dobi se tudi prekajena.
Belica, Mrena, Klen
Belica, mrena in klen so ribe slabše kakovosti in se ne uporabljajo v gostinstvu.
Sklenoluskavke
Kečiga, jeseter in beluga so pomembne zaradi kaviarja. najfinejšega dobijo iz kečige.
