Premog je preostanek orjaških dreves, praproti in drugih dreves, ki so pred milijoni let pokrivala zemeljsko površino. Zaradi močvirnate podlage so se odmrle rastline pogreznile v močvirje. Prekrilo jih je blato, ki preprečevalo dostop kisika, zato pa rastline niso propadle (zgnile). Na te plasti so se nalagale nove plasti rastlinja in zemlje. S tem se je povečeval pritisk na spodnje plasti. Zaradi velikega pritiska in visoke temperature, so se rastline v milijonih let spremenile v premog.
Sliko sem našal in preuredila v slovenščino na straneh The enviromental Literacy Council - Fossil Fuels
Starost premoga je različna in s tem je različna tudi količina toplote, ki jo posamezna vrsta premoga daje pri zgorevanju.
Vrste:
Najmlajši je LIGNIT. Nastal je šele pred milijon leti. Je rjave barve in ima najnižjo toplotno vrednost (da najmanj toplote). Na zemlji ga je največ. V njem lahko še vedno vidite delčke lesa.
Starejši je RJAVI PREMOG. Ker sta nanj visok pritisk in visoka temperatura delovala dalj časa, je veliko boljši od lignita. Vsebuje od 55 % do 75 % ogljika. Več je ogljika pomeni, da daje več toplote.
Najboljši in najstarejši je ČRNI PREMOG, saj vsebuje do 95% ogljika in daje največ toplote. Imenujemo ga tudi ANTRACIT. Črni premog je lahko tudi do 400 milijonov let star.
Je najbolj pogosto gorivo med vsemi fosilnimi gorivi in ima tudi najdaljšo zgodovino. Saj ga uporabljamo za kurjavo že od časov jamskega človeka.
Arheologi so našli dokaze, da so premog za kurjavo uporabljala ljudstva v Angliji leta 100 - 200 pred našim štetjem.
Okrog leta 1300 našega štetja so ameriški indijanci (Hopi indijanci) uporabljali premog za kuho, ogrevanje in peko lončenih izdelkov.
Industrijska izkopavanja premoga pa so se začela šele okrog leta 1740, ko je James Watt iznašel parno lokomotivo. Začela se je industrijska revolucija.
Novejša uporaba je PROIZVAJANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE s pomočjo premoga:(slika)
Sliko sem našal in preuredila v slovenščino na straneh The enviromental Literacy Council - Fossil Fuels
Poleg tega, da danes premog sežigamo za ogrevanje, ga lahko uporabimo tudi za izdelavo MILA, BARVIL, PARFUMOV in DRUGIH KEMIKALIJ.
Nekatere vrste premoga dajejo pri gorenju veliko dima in škodljivih katranskih izparin.
Tak premog je potrebno narediti "brezdimen", šele nato ga lahko uporabljamo v tovarnah in gospodinjstvih.
To dosežejo s segrevanjem premoga v odsotnosti zraka. Pri tem nastanejo:
plinasti produkti à mestni plin - uporaba v gospodinjstvih) | |
tekoči produkti à premogov katran- uporablja za proizvodnjo ČRNILA, DETERGENTOV, INSEKTICIDOV, ASFALTA) | |
trdni produkt à KOKS - uporablja se kot gorivo v plavžih (za redukcijo železove rude do železa) in kot gorivo za žare. |
Še vedno pa tudi brezdimen premog vsebuje žveplo in pri njegovem zgorevanju nastaja žveplov dioksid, ki je odgovoren za nastanek KISLEGA DEŽJA.