ZGOŠČENKA

Zgoščenka se uporablja za prenašanje večje količine podatkov. Poleg tega je tudi zapis na zgoščenki bolj zanesljiv v primerjavi z disketo.
Zgoščenka ima obliko tankega okroglega ploščka s premerom 12 cm. Poznamo več vrst zgoščenk, ki jih lahko ločimo glede na količino podatkov in glede na možnost zapisovanja.

Glede na količino podatkov poznamo zgoščenke, na katere lahko shranimo do 650 MB, 700 MB in 800 MB podatkov. Poznamo pa tudi mini zgoščenke, ki pa imajo poleg manjše kapacitete tudi pol manjši premer. To se pravi, da so za polovico manjše.

Glede na zapisovanje pa lahko ločimo zgoščenke v tri skupine.

• CD-ROM (ang. Compact Disk Read Only Memory). Kot že ime pove lahko s teh zgoščenk samo beremo. Podatke na nje zapišejo že v tovarni in se jih kasneje ne da spreminjati.
• CD-R (ang. Compact Disk Recordable). Pri teh zgoščenkah podatke nanje zapišemo sami, vendar jih kasneje ne moremo več spreminjati. Za zapisovanje podatkov na zgoščenko potrebujemo posebno napravo, ki ji priljubljeno pravimo kar "pekač" ali "pečica".
• CD-RW (ang. Compact Disk Re-Writable). To so zgoščenke, na katere podatke zapisujemo sami in jih kasneje lahko tudi spreminjamo. Če želimo podatke, ki so zapisani na takšnem mediju spremeniti, moramo najprej izvesti formatiranje medija (vse podatke na mediju najprej zbrišemo), nato pa lahko nove podatke ponovno shranimo na medij. To ne moremo delati v nedogled, ker se plast, s katero je prevlečena zgoščenka in nam omogoča večkratno spreminjanje, obrabi in zgoščenka ni več uporabna.

Zgoščenke.

Podatki na zgoščenki so zapisani na več slojih plastike. Zgornji sloj plastike je potiskan in vsebuje podatke o vsebini plošče, spodnji pa je poln izboklin. Med branjem se plošča vrti, računalnik pa tipa po njeni površini z ozkim in šibkim laserskim žarkom. Od ravnega dela plošče se žarek odbije v fotocelico, na izboklini pa razprši. Če fotocelica zazna odbiti žarek, to za računalnik pomeni 1, če žarka ni, pa 0.

Zapis podatkov na zgoščenki.

Izbokline na zgoščenki so razvrščene po sledi, ki se odvija v obliki spirale od notranjosti proti zunanjemu robu. Spirala je tako tesno navita, da je njena celotna dolžina več kot 5 km.

Spirala na zgoščenki.

Lastnost enot, v katerih računalnik bere podatke z zgoščenke, je opredeljena s hitrostjo branja podatkov. Osnovna hitrost je 150 kB na sekundo. Taka enota ima enojno hirost. Sodobni pogoni lahko berejo podatke z 52-kratno hitrostjo.

Enota za branje zgoščenk.

Proizvajalci so izdelali tudi zgoščenko, ki se imenuje DVD in sicer tako, da so zmanjševali premer izboklin, zategovali spiralo in povečali hitrost vretnja. Na DVD zgoščenko se lahko shrani za 17 GB podatkov.

Enota za branje DVD zgoščenk.