1952 Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska,

1973 Danska, Irska in Velika Britanija,

1981 Grčija,

1986 Portugalska in Španija,

1995 Avstrija, Finska in Švedska,

2004 Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litvija, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija.

Gospodarski napredki EU temelji na velikem skupnem trgu.

Integracije EU se je začela kot carinska unija:v trgovanju med državami članicami EU ni carinskih ovir in količinskih omejitev, pri trgovanju z nečlanicami pa je EU uvedla enoto carinsko stopnjo.EU pa je veliko več kot le carinska unija: ina skupni trg, na katerem je omogočen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Države članic EU spoštujejo merila, ki zagotavljajo gospodarsko stabilnost, in tesno usklajujejo svoje gospodarske politike (ekonomska unija). Vse razen Danske, Švedske in Velike Britanije so uvedle tudi skupno valuto evro in prenesle vodenje denarne politike na Evropsko centralno banko (monetarna unija).

EU nadgrajuje gospodarsko integracijo s sodelovanjem članic na številnih področjih.

Na nekaterih področjih so države članice prenesle del svoje državne suverenosti na organe EU. To pomeni, da jih ne urejajo več samostojno, temveč pri sprejemanju predpisov EU soodločajo skupaj z drugimi državami članicami in v okviru evropskih institucij. EU ima le tista pooblastila, ki so ji dodeljena s pogodbo, katerih podpisnice so države članice. Dodeljene so ji tri oblike zakonodajnih pristojnosti: izključna, deljena in dopolnilna.

• Izključna pristojnost EU pomeni da lahko samo EU sprejema zakonodajna pravila (npr. področje skupne trgovinske politike).

• Večina pristojnosti EU spada v kategorjo deljenih pristojnosti, torej pristojnosti tako EU kot držav članic (npr. kmetijstvo, transport, energetika, socialna politika, okolje).

• Na področjih, ki so le v nacionalni pristojnosti (zaposlovanje, izobraževanje, kultura itd.), sme EU delovati le dopolnilno, torej podporno.

EU si prizadeva tudi za politično unijo.

Države članice si prizadevajo za krepitev politične solidarnosti in podporo skupni zunanji in varnostnih politiki. EU uskajuje tudi notranje in pravosodne politike držav člani. Vpeljala  je državljanstvo EU, ki dopolnjuje nacionalno, zagotavlja določene državljanske pravice EU, denimo na področju volitev, kjer ima državljan katere koli države članice pravico voliti in biti voljen v Evropski parlament ali sodelovati na lokalih volitvah v državi članici, kjer ima stalno bivališče, tudi če ni državljan te države članice. V okviru razprave o prihodnosti Evrope razvija tudi elemente evropske ustave.