9. maj 1950 Robert Schuman (francoski zunanji minister) v Evropski deklaraciji spregovori o združeni Evropi, temelječi na solidarnosti in miru. (Leta 1985 so 9. maj razglasili za dan Evrope).

1952 Veljati začne Pariška pogodba, ki ustanavlja Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ).

1958 Veljati začneta Rimska pogodbi, ki ustanavljata Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za jedersko energijo (EURATOM).

1987 Veljati začne Enotni evropski akt. Razširja pristojnosti Evropskih skupnosti, prilagaja institucionalno sestavo. Uvede okrepljeno sodelovanje med članicami na področjih ekonomske in monetarne, socialne, okoljevarstvene politike, znanstvenih raziskav in tehnologije.

1993 Veljati začne Pogodba o Evropski uniji oz. Maastrichtska pogodba, ki uvede naziv Evropska unija in nova področja sodelovanja: izobračevanje in mladina, kultura, zdravstvo, zaščita potrošnikov, sodelovanje na področju industrije in razvoja pa tudi dokončni načrt za ustanovitev evropske monetarne unije in uvedbo skupne valute. Uvaja koncept državljanstva EU in takko gospodarskemu sodelovanju med državami članicami dodaja  politično dimenzijo. Državljan katere koli članice tako postane tudi državljan EU.

1999 Veljati začne Amsterdamska pogodba. Poudarja spoštovanje človekovih pravic v državah članicah, boj brezposelnosti, svobodo gibanja, bolj proti organiziranemu kriminalu. Ustanavlja funkcijo visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko.

2003 Veljati začne Pogodba iz Nice, ki uvede institucionalne spremembe, nujne za delovanje EU po širitvi.