PRVI ZAČETKI

Kje so korenine računalništva težko rečemo, zagotovo pa segajo v čas ko je štetje in računaje bilo šele v razvoju. Človek si je števila predstavljal z prsti na rokah, kamenčki, školjkami. Prve sledi računskih zapisov so od Sumerske civilizacije 4000-1200 let p.n.š. v obliki glinene ploščice z zapisi trgovske izmenjave.

Eden starejših pripomočkov za štetje dni je Stonehenge, ki so ga postavili okrog leta 2800 p.n.š.. Z njimi je bilo moč izdelati enostaven koledar.

ABACUS

Približno leta 3000 p.n.š. so v Babilonu iznašli abacus. Kitajci so okrog leta 1100 p.n.š. razvili suan-pan (podoben abakusu) ki se je zaradi razvejanih trgovskih poti razširil po vsem svetu.

Abakus ta čudovit pripomoček za računanje je okrog 1300 leta postal dovršene oblike kot jo poznamo tudi danes.  Abakus se še danes uporablja.

Naslov java programčka, ki simulira ABACUS.

John Napier

Naslednjih dva tisoč let se na področju strojnega računanja ni zgodilo nič pretresljivega. Nekje okrog leta 1614 je škotski matematik John Napier ugotovil kaj so logaritmi in izdelal prve računske tablice.

William Oughtred

Le slabih deset let pozneje je Anglež William Oughtred uporabil Napierjeve logaritme pri svojem izumu: logaritmsko računalo (1622).

To je tako kot abakus, zgolj pripomoček za računanje, vendar je z njim moč izvajati veliko operacij kot so: seštevanje, odštevanje množenje deljenje, kvadriranje, računanje kotnih funkcij. Uporabljali so ga kar naslednjih tristo let tako matematiki kot fiziki.