plastika je povzročila novo industrijsko revolucijo;

že 20 let je plastika po volumnu in vrednosti proizvodnje pred jeklom;

po predvidevanjih bo leta 2020 le še 20% kovin med industrijskimi materiali, leta 1945 je bil delež kovin 80%;

najrazvitejši in največji proizvajalci plastike: ZDA, Japonska, ZRN;

letna rast proizvodnje je 5,5 do 22% že vrsto let;

poraba plastike na prebivalca je merilo standarda - Slovenija je s 60kg na prebivalca dokaj visoko;

plastika je cenejša od jekla, je pa tudi gradivo za najdražje izdelke;

ogromen izbor lastnosti: v prodaji je cca 6500 vrst plastik, razvrščenih v cca. 300 kemijskih skupin;

plastika lahko dosega ekstremne mehanske lastnosti, npr. natezna trdnost na enoto teže je 80 krat večja kot pri jeklu;

plastika je glavni funkcionalni del vseh vej visoke tehnologije:

	informatika ( trakovi, diski, CD, ... );
	elektronika ( vezja, upori, kondenzatorji, tranzistorji, tudi prevodniki in polprevodniki, ... );
	medicina ( večina aparatur, “nadomestni deli telesa”, ... );
	konstrukcije vesoljskih vozil;
	skoraj vsi športni rekviziti;
	avtomobili;

s stališča ekologije je plastika med najprijaznejšimi materiali, če seveda upoštevamo celoten ekosistem  (ohranitev vrst, klima, tla,energija, voda. zrak, surovine, odpadki);

plastična embalaža se je po količini prebila na 1. mesto - če bi vso embalažo zamenjali za plastično, bi zmanjšali onesnaženje za 25%;

plastika se surovinsko in energetsko uspešno sanira;

plastika rešuje problem zalog surovin na Zemlji;

PVC - “najbolj umazana plastika”, je preživel 30 let napadov, a proizvodnja še vedno raste. V PVC pa so shranjene  vse zaloge krvi.