TAI CHI


jin-jang


UVOD


Starodavna in cenjena veščina tai chi temelji na 'močnih in plemenitih' vajah za telo in dušo. Njegovi skladni in kontinuirani gibi sprostijo naše mišice, povečajo gibčnost in boljšajo koordinacijo. Ker deluje pomirjujoče in osredotujoče na um, hkrati blaži tudi napetost.

TAI CHI CHUAN je ena od starih oblik počasnih, skladnih in ritmičnih vaj, ki izvirajo iz Kitajske, kjer je še vedno izjemno popularen in se pogosto izvaja v javnih parkih zjutraj na svežem zraku. Tai chi gibi nalahno napenjajo in krepijo organe in mišice, izboljšujejo cirkulacijo in držo ter sproščajo um in telo. Njegovo ime 'tai chi' se prevede kot »končni udarec«, čeprav to ni njegov pravi pomen. »Krepitev v mehkobi, poezija v gibanju in skladnost v gibanju« so izrazi, ki še najbližje izražajo duh tai chi-ja. Tai chi se opisuje na različne načine: kot sestavni del zdravja, zdravljenja, telesne koordinacije, sproščanja, samoobrambe in povečanja zavesti, vendar je smisel tai chi-ja lahko le vadba in samorazvoj. Vse to je tai chi.

Stil v knjigi Tai chi, Lakoćom pokreta do sklada i ravnoteže, v hrvaščino prevedeno delo avtorja Paul-a Tucker-ja, je krajša oblika yang stila. Razvil ga je Chen Man-Ch'ing in se od vseh poznanih različic najpogosteje prakticira na Zahodu. Za razliko od »težkih« borilnih veščin, ki temeljijo na moči in hitrosti, je tai chi »mehek« in »duhoven«. Najvažnejše pri tai chi-ju je načelo naravnega gibanja, s katerim se obvladujejo težki gibi: tako kot slap, ki slučajno odplavi kamen, ki mu je na poti. Uči potrpljenja vztrajnosti strpnosti in sproščenosti ter pomaga razumeti na kakšen način so med seboj povezani um, telo in duša. Je idealno sredstvo proti stresu in napetosti, ki nam ga prinaša današji »hiter« način življenja. Tai chi lahko koristi ljudem v vseh življenjskih obdobjih in sposobnostih. Ne potrebujemo posebne opreme in ko ga enkrat osvojimo, ostane z nami do konca življenja, potrebno je samo malo redne vadbe. Za izvedbo skrajšane oblike potrebujemo samo 12 minut.

Nazaj na vrh.

ZGODOVINA TAI CHI-ja

Nekateri viri trdijo, da je tai chi star 6000 let medtem, ko nekateri konzervativni viri ocenjujejo, da ni starejši od nekaj stoletij. Tradicionalno je bil tai chi skrbno čuvana skrivnost, katere znanje se je prenašalo naprej v okviru družine. Podobna veščina se je mogoče pojavila v obdobju dinastije Tang (618-906 p.n.š.), vendar se za utemeljitelja tai chi-ja smatra Chang San-Feng, rojen 1247 v obdobju dinastije Sung. Govori se, da je kot taoistični redovnik, opazoval, kako žerjav napada kačo in navdahnila ga je mehkoba in gibkost kačjih gibov, ki se spretno izmika žerjavu in njegovemu nevarnemu kljunu. Yang Lu-Ch'an (1799-1872) je utemeljitelj yang stila tai chi-ja. Obstaja legenda, ki pravi, da se je učil, ko je skrivaj opazoval Cheng Chang-Hsina pri poučevanju svojih učencev in, da bi lahko premagal tudi tiste najboljše učence. Veliki učitelj Cheng je bil tako navdušen, da je Yanga spoznal z vsemi skrivnostmi tai chi veščine, ki jih je poznala njegova družina. Bil je namreč mnenja, da je bolje prenesti svetu bistvo tai chi-ja, ker bi se lahko izgubilo, če bi bilo omejeno samo na člane družine. Yang Jien-Hou (1839-1917) je bil tretji sin Yang Lu-Ch'ana, ki je bil znan zagovornik tai chi-ja. Njegov tretji sin Yang Cheng-Fu (1883-1936) je ugotovil, da lahko tai chi izboljša zdravje in življenjski duh celemu narodu. Sedem let je poučeval Cheng Man-Ch'inga, definiral in odredil je pravila sodobne yang oblike, prilagodil pa jih je Cheng Man-Ch'ing, ki je iz vaj izpustil nekatera ponavljanja, vendar je obdržal njihovo prvinskost, bistvo. Po kulturni revoluciji so mnogi znameniti učitelji odšli v jugovzhodno Azijo, največ v Tajvan, Singapur in Malezijo. Cheng Man-Ch'ing je v sredini šestdesetih let tai chi prenesel v New York, Evropo pa je s tai chi-jem spoznala Gerda Geddes. Od takrat postaja tai chi vse bolj popularen v celem svetu.

Nazaj na vrh.

TAI CHI ZA ZDRAVLJENJE ALI SAMOOBRAMBO?

Čeprav se tai chi lahko uporablja za samoobrambo in tečaji pogosto obdržijo tudi ta del, se tai chi prakticira predvsem zaradi koristi, ki prinaša zdravju. Predvsem je koristen zato, ker povečuje živahnost in zavest v telesu ter razvija koncentracijo in občutljivost. Pomaga pri ravnotežju in drži ter povečuje občutek »prizemljenosti«. Čeprav je tai chi plemenita in premetena veščina, se vsi položaji lahko uporabljajo tudi kot učinkovit način samoobrambe. Ni lahko razdvojiti telesnega od duševnega aspekta tai chi-ja, ker sta le ta medsebojno močno prepletena. V kitajski medicini se medsebojna odvisnost uma, telesa in duha smatra kot temelj blagostanja. Telesni simptomi se bodo redno odražali na čustvih in duševnosti in obratno, duševne težave se odrazijo na zdravju. Po tai chi-ju, mačkasta živahnost zahteva sproščen um, mehke in razgibane sklepe, ravnotežje in enakomeren pretok univerzalne chi energije skozi telo, kar je prav tako važno za zdravje in samoobrambo.

Nazaj na vrh.

TEORIJA TAI CHI-ja

Tai chi se, prav tako kot glasba, ne more doumeti na čisto intelektualni ravni. Razumevanje se lahko doseže le z izkušnjo. Koristno pa je preučiti temeljna načela borilnih veščin prav tako medicino in filozofijo. Na zahodu se to tolmači posebej, na Vzhodu pa je to neločljivo. Po tisočih letih skrbnega opazovanja pretoka energije so Kitajci razvili metodo zdravljenja, ki se lahko koristi v preventivne namene kot tudi za zdravljenje.

CHI - pogonska energija človeškega življenja, »iskra« začetnica misli, kreativnost in rast, ki nas vzdržuje in ohranja. Lahko se občuti kot pretok energije v telesu kot »pretok električnega toka«. Chi teče skozi telo po kanalih, ki jim pravimo meridiani, prav tako kot teče kri po arterijah in venah. Ko se pojavi blokada, chi ne more enakomerno hraniti vseh organov in kot posledica se pojavi bolezen. Koncept chi energije je temelj tai chi-ja, cilj pa je obnavljanje ravnotežja tako, da bi chi lahko prosto tekla po telesu.

TAN TIEN – mesto, kjer je shranjena chi. Tan tien je velikosti žogice za golf, spravljeno za štiri prste širine pod popkom in približno za tretjino oddaljeno od sprednjega dela k zadnjemu delu telesa. To je središče gravitacije telesa in iz njega izhajajo vsi gibi v tai chi-ju.

JIN IN JANG - predstavljata dopolnjujoči in nasprotni si naravni sili, kot dan in noč, hladno in toplo, ženska in moški, zima in poletje, smrt in rojstvo. Njun odnos temelji na skladnosti in ravnotežju: tako jin kot jang sta nujni, neprestano se izmenjujeta ena z drugo, z njuno medsebojno interakcijo (delovanjem) nastane chi. Ko se v neki osebi poruši ravnotežje med jin in jangom, smatrajo Kitajci, da se bo isto zgodilo tudi s telesno chi energijo, kar vodi neizbežno v bolezen.

Nazaj na vrh.

UČENJE TAI CHI-ja

Za vadenje tai chi-ja ne potrebujemo nobene posebne opreme. Potrebujemo le malo prostora, ki naj bo dobro prezračen in osvetljen z naravno svetlobo. Če je le možno, pa tai chi vadimo kar zunaj na prostem. Obleka mora biti udobna, prav tako obutev, lahko pa smo kar bosi ali v nogavicah. Najbolje je vaditi po malem in redno, vsak dan nekaj minut.

Več o samem tai chi-ju in učenju tai chi-ja si lahko preberete v različnih knjigah ali pa pobrskate po internetu. Zgornje podatke sem dobila v že zgoraj omenjeni knjigi, v kateri so poleg opisa, kaj tai chi sploh je, tudi vaje za ogrevanje, prikazana je skrajšana oblika yang stila, vsi položaji pa so dobro videni tudi na priloženih fotografijah. Prav tako je v Sloveniji že kar nekaj vodenih tečajev. Sama sem se tai chi kratek čas učila pri slovenskem društvu Tai Ji Chuan. Povem lahko, da sem na sebi zelo hitro občutila vse dobre posledice tai chija. Izboljšala se mi je drža, koordinacija, gibčnost in koncentracija. Kot piše v knjigi, so vsi gibi naravni, pri tai chi-ju ni nobenih gibov na silo. Prav tako smo bili starostno zelo mešana skupina, od otrok, osnovnošolcev, študentov pa do upokojencev in vsi smo bili začetniki. Torej starost in kondicija pri tai chi-ju ni pomembna. Mene je tai chi zelo spominjal na počasen ples, saj je gibanje zares mehko in tekoče. Vendar pa, kot piše tudi v knjigi, je gibanje lahko hitrejše, za to pa so potrebna mnoga leta vaje. Mojstri tai chi-ja pri svojih sedemdesetih letih v gibčnosti in spretnosti gibanja (hitrost in sunkovitost gibov, ravnotežje) prekašajo večino tako vrstnikov kot veliko mlajših ljudi.

VRH    DOMOV     GRŠKA FILOZOFIJA     KRIPTOGRAMI