PASCAL IN BOG
|
Francoski mislec Blaise Pascal (1623-1662) je že v rani mladosti izkazoval izjemno genialnost. Znana je anekdota, ki pripoveduje, da se je Pascalov osnovnošolski učitelj matematike rad ponorčeval in si želel med poukom miru; učence je zato pogosto zaposlil z dolgotrajnimi in nekoristnimi nalogami. Nekoč jim je velel, naj seštejejo vsa števila od 1 do 1000. Pričakoval je, da bo lahko celo uro spal, a ga je mladi Pascal že čez dobrih deset minut zbudil z rezultatom 1+2+…+1000=500500. Pascal seveda ni dejansko seštel vseh teh števil, ampak je v nekaj minutah odrril splošno formulo 1+2+…+ n = n(n+1)/2. Bil je predvsem izjemen matematik, ki bi v svetovno zakladnico znanja najbrž prispeval še veliko, če ne bi umrl star komaj 39 let. Leta 1654 je napisal svoje najpomembnejše filozofsko delo Pensées, nekakšno zbirko osebnih misli o trpljenju in veri v Boga. V njej prav na zanimiv način poda dokaz, zakaj je dobro verjeti v Boga :Naj bo e verjetnost, da bog obstaja (seveda je e > 0). Recimo, da lahko v življenju dosežemo 1 (enoto) sreče. Če Bog obstaja in ti vanj verjameš, te bo zelo osrečil s tem, ko ti bo dal vsaj 2 /e sreče.Če pa Bog obstaja in ti vanj ne verjameš, lahko izgubiš vso srečo. Torej je matematična verjetnost za obstoj Boga: e * ( 2/e ) - ( 1 - e ) * 1 = 1 + e . Če pa Bog ne obstaja in ti vanj ne verjameš, lahko dobiš vso srečo, saj je le-ta neodvisna od Boga, torej 1. Če pa Bog ne obstaja in ti vanj verjameš ne moreš nič izgubiti ali pridobiti. Matematična verjetnost za nevero v Boga je v tem primeru: ( 1 - e ) * 1 + e * 0 = 1 - e .Ker je 1 + e > 1 - e (saj je e > 0), bo pametna oseba ravnala tako, da bo dosegla čim več sreče, torej bo verjela v Boga.
Že zgoraj smo omenili, da se je B. Pascal veliko ukvarjal s števili. Predvsem so zanimiva števila, ki sestavljajo t.i. Pascalov trikotnik.
|