|
Ker živim pod Pohorjem, sem se odločila, da bom na kratko predstavila eno od številnih značilnosti tega lepega in zanimivega hribovja in sicer barja. Pohorje je edino hribovje pri nas, ki ima skoraj vse značilnosti Centralnih Alp, manjkajo mu le višine, saj njegov najvišji vrh sega le 1543 m visoko. Nekoč so ga poraščali mešani gozdovi, ki pa so jih v preteklosti, predvsem zaradi oglarjenja in glažut, posekali ter listavce nadomestili z iglavci.
Pot s koče do Jezerskega vrha v ozadju Na slemenu od Rogle do Jezerskega vrha so se ponekod razvila šotna barja. Lovrenško barje, ki ga zaradi približno 20 jezerc ali barjanskih oken poznamo pod imenom Lovrenška jezera, je največje v Sloveniji in najjužneje ležeče visoko barje na silikatni podlagi v Evropi. Največje od jezerc meri okoli 7 m2, globoka pa so do 1,2 m. Nastalo je pred približno 6000 - 8000 leti kot mineralno močvirje na krajih, kjer padavine zaradi skledaste oblike terena ne morejo odtekati, zaradi neprepustnosti tal pa tudi ne prenikati v globino. Kasneje se je spremenilo v visoko barje, kar pomeni, da nimajo površinskega dotoka vode in jih napaja samo deževnica. Plast šote je v osrednjih delih debela do 290 cm, ob robu pa precej tanjša.
Eno izmed jezerc v Lovrenškem barju z ruševjem v okolici
Tu rastejo nekatere zanimive rastline, na primer številni šotni mahovi, rožmarinka, okroglolistna rosika, mahovnice, beli lokvanj in druge. Pestro pa je tudi živalstvo: žuželke, več vrst dvoživk (alpski pupek, žaba sekulja), posebnost pa je živorodna kuščarica.
Z bratom ob Ribniškem jezeru Podobnega nastanka je tudi Ribniško jezero z barjem, ki je precej manjše od Lovrenškega, ima pa to prednost, da ga lahko gledamo od zgoraj z Jezerskega vrha, na Lovrenških jezerih pa so zato zgradili stolp.
Pogled s stolpa na Lovrenško barje |
