Ko sem bil še majhen, sem s starši vsako poletje odšel vsaj za deset dni na morje, tako da ga tudi sedaj rad obiskujem. Ko sem bil v OŠ in SŠ sem rad šahiral. Kasneje so me prijatelji nekajkrat zvabili v plesni tečaj, da sem tudi do plesa dobil veselje. Po tem so me resneje pritegnile štiri dejavnosti:

• radioamaterstvo (od leta 1988 do 1995),
• romanje na Pohorje (1993,1994,1995,1996,1998),
• sodelovanje v Društvu katoliških pedagogov (od leta 1993 do 2000) in
• Oratorij (2000, 2001).

Radioamaterji so ljudje, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s prenosom signalov po radijskih valovih. Že dalj časa si pošiljajo sporočila v obliki telegrafije, telefonije, teleprinterskih znakov, mirujoče in gibljive slike ter podatkov. Odkrivajo tudi nove načine prenosa sporočil. Svoje veščine radi uporabijo tudi v humanitarnih akcijah. Več o dejavnosti radioamaterjev in naših radioklubih lahko izvemo na naslovu Zveza radioamaterjev Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.

Mene je dejavnost radioamaterjev pritegnila, ker sem si želel spoznavati svet in ljudi in ker sem se hotel naučiti nekaj elektrotehnike. Večkrat se mi je zgodilo, da sem pri radijski postaji sedel celo noč, saj se ponoči na kratkih valovih lahko vzpostavljajo najdaljše zveze.

Ko sem se učil telegrafije, sem si napisal računalniški program, ki posreduje telegrafska sporočila. Če vas telegrafija zanima, si lahko tukaj naložite ta program cw1.exe za osebni računalnik. Če si ga želite kaj prilagoditi, si lahko naložite tudi program v izvorni obliki cw1.pas.

Romanje k sv. Ignaciju na Pohorje nosi naslov Skupaj na poti v graditvi miru. Poteka že od leta 1991 vedno zadnji ali predzadnji teden v juliju. V tednu dni romarji prehodijo pot na Pohorje od ene od treh začetnih točk: iz Moravč, iz Murske Sobote ali pa od Gospe Svete na Koroškem. Organizator romanja je Skupnost krščanskega življenja, sicer pa se mora vsak romar sam potruditi, da njegova skupina dobro roma.

Na romanjih mi je bilo všeč: hoja, veliko časa za premišljevanje, pogovori z drugimi romarji, molitev, spoznavanje krajev, srečevanje ljudi. Naučil sem se tudi to, kako mora vsak posameznik kaj postoriti za skupino. Srečal sem tudi dekle, ki me ima rado.

Še nekaj slik z romanja:

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) povezuje verne učitelje in vzgojitelje. Člani društva si prizadevajo, da bi se strokovno izpopolnjevali, osebnostno rasli, spoznavali in udejanjali svojo poklicanost ter se srečevali in povezovali med sabo. Imajo svoj Etični kodeks in izdajajo revijo Vzgoja.

Tudi sam čutim potrebo po uveljavljanju tistih vrednot v našem šolstvu, za katere si prizadeva DKPS. Zato sem bil več let član društva in sem nekaj let tudi aktivno sodeloval.

Sredi 19. stoletja je v Turinu v Italiji svetnik Janez Bosko ustanovil prvi oratorij. To je bil kraj, ki je združeval učilnico, delavnico, kapelo in dvorišče. Tam je zbiral mlade iz socialno šibkega okolja in jih vzgajal.

Po njegovem zgledu že izpred leta 1990 po Sloveniji pod vodstvom salezijancev poteka po župnijah oratorij. To je počitniški program za osnovnošolske otroke, ki omogoča mladim določenega kraja, da v svojem kraju koristno preživljajo počitniške dneve.

Tudi v Radovljici že več let sodelujemo pri oratoriju. Otrokom omogočamo koristno preživljati prosti čas na področjih umetnosti, tehnike, skavtske dejavnosti in kuhanja.

Sam sem dvakrat vodil naravoslovno delavnico in mi je bilo všeč. Lahko si ogledamo tudi nekaj slik z oratorija: