POSTOJNSKA JAMA - ZIVLJENJE V JAMI

Sistematične raziskave so do današnjih dni naštele v jamski temi čez 190 živalskih vrst, kar se zazdi prvi hip pravo razkošje, še posebej če upoštevamo, da je cel niz živalskih vrst ostal v tem smislu še zelo slabo raziskanih. To so zvečine drobne, včasih komaj vidne živalice, vmes pa je vseeno tudi kaj večjega - kakšne pijavke, hrošči, dvokrilci, celo tri vrste rib. Največja posebnost med njimi je proteus ali človeška ribica, ki je s svojo obliko sčasoma postal zaščitni simbol slovenskega podzemlja in slovenske biologije nasploh. Proteus je repata dvoživka, močeril, do 30 cm velik, takšne barve kot človeška koža. Tisti primerki, ki so medpotoma na ogled v turističnem delu Postojnske jame, so malo temnejši, ker v svetlobi porjavijo - prav kakor človeško telo na soncu. Dihajo po ribje, s škrgami, v sebi pa skrivajo tudi zakrnela pljuča in oči. Razmnožujejo se z jajčeci, toda tudi z živimi mladiči. Na podzemlje so prilagojeni z izjemno majhno porabo kisika. Ker ne spreminjajo svojega telesa kot običajne dvoživke, že dvesto let vznemirjajo naravoslovce tudi po tej strani. Najprej so človeško ribico sploh imeli za zmajev podmladek; Valvasor še pred 300 leti zelo resno poroča o tovrstnih govoricah in kako mu je neki kmet takšnega zmajčka, ujetega in ubitega, celo pokazal. Potem pa, ko so jo 1768. prvič popisali resni in šolani biologi (Laurenti), dolgo niso vedeli, kam z njo v živalskem sistemu Veliki Linne je bil prepričan, da ne gre za kaj drugega kot za katerega od razvojnih stadijev kakšnega kuščarja - in tako je veljalo vse do začetka 19. stoletja, Linne je bil prevelika avtoriteta. Takrat pa so ga znova in podrobneje preiskali in dokončno potrdili, da gre za poseben živalski rod. Ker je res velika posebnost in živi samo na slovenskem in dinarskem krasu, so bile med jamarji nekaj časa v modi kraje te živalce in poskusi naseljevanja po drugih jamah sveta - pa ne s prevelikim uspehom, ker je proteus izjemno občutljiv za biotop. Pač pa tudi te tatvine predstavljajo del svojevrstne zgodovine in vračanja speleologije in speleobiologije na začetke in v zibelko svojega nastajanja in obstajanja - na slovenski kras, ki mu je Postojnska jama prej in slej prva dama.