Rastišče: značilne oranžne oblike rastejo ob vznožju oljk, bolj pogoste so v Istri in Primorju; svetlejše barve so gobe, ki rastejo ob kostanjih hrastih in bukvah, in sicer vedno v šopih iz debla ali iz korenin. V osrednji Sloveniji je skoraj ni.

Klobuk: 6-l2cm v premeru, mesnat, sprva izbočen, pozneje sploščen in v sredini vdrt, s suho vlaknato površino, rumeno oranžen, stare gobe, zlasti premočene ali posušene, so temno rjave.

Trosovnica: lističi zelo gosti, različno dolgi, poraščeni po betu, oranžni, pozneje zaradi belega trosnega prahu svetlejši. Tkivo nad lističi v temi luminiscira.

Bet: 5-15 x 0,9-2,5cm, razmeroma dolg, oranžne barve, poln, trd, podolžno vlaknat, navadno ukrivljen in pri dnu tanjši, kadar rastejo gobe v šopu.

Meso: čvrsto, rumeno, z vonjem po lesu, premočeno ali posušeno je temno rjavo. Pri kuhanju se voda obarva temno rjavo.

Uporabnost: ni užitna, strupena, povzroča prebavne motnje, tudi če je kuhana ali pečena.

Možnost zamenjave: največkrat pride do zastrupitev zaradi podobnosti z navadno lisičko, Cantharellus cibarius Fr., ki na spodnji strani klobuka nima lističev, temveč letvice; klobuk je po obliki sicer podoben, vendar ni oranžen kot pri oljkovi gobi, pač pa v različnih odtenkih rumen kot rumenjak. Poleg tega lisičke ne rastejo v šopih ob drevesih, temveč iz zemlje, posamezno ali v skupinah.