Nazaj
Faloidni sindrom
Faloidni sindrom
Faloidni sindrom
Faloidni sindrom
 
 
POMLADANSKA MUŠNICA

Amanita verna (Bull.) Pers.

 

Čas rasti:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

Rastišče: listnat gozd (hrast, gaber, kostanj) zlasti na apnenčastih tleh; v naših krajih zelo redka, pojavlja se na Dolenjskem in v Primorju.

Klobuk: 4-l5cm v premeru, pri mladi gobi poloblast, pozneje se splošči, snežno bel, svilnato vlaknate površine z gladkim robom.

Trosovnica: lističi gosti, beli, različno dolgi, ob betu prosti. Trosni prah bel.

Bet: 8-14 x 0,6-1 5cm popolnoma bel, visok, vitek, v gornjem delu zožen, v spodnjem gomoljasto odebeljen, sprva poln, pozneje votel. Gladek ali nežno naguban ostanek zastirala visi visoko pod klobukom in se tesno prilega betu. Pod zastiralom je bet drobno belo nakosmičen, včasih cikcakasto progast. Ostanek snežno bele kožnate zunanje ovojnice je širok in stoji ohlapno okrog gomoljasto odebeljenega vznožja beta.

Meso: belo, nežno, pri mladi gobi brez posebnega vonja in okusa, pri starih gobah diši neprijetno.

Uporabnost: strupena, povzroča enake zastrupitve kot zelena mušnica.

Možnost zamenjave: podobna ji je koničasta mušnica, Amanita virosa Lam. ex Secr., ki je v naših krajih bolj pogosta in je prav tako strupena. Značilen zanjo je močno nakosmičen bet, kosmi pa so obrnjeni navzgor. Vsa goba je bela, prav tako kožnata lupina, ki se v gornjem delu zožuje proti betu, pri pomladanski mušnici pa je široka in ohlapno obdaja odebeljeno dno beta. Od kukmakov z belimi klobuki in ostankom zastirala na betu se razlikuje po ostanku zunanje ovojnice (lupini), ki je najbolj zanesljiv razpoznavni znak mušnic, in po belih lističih, ki postanejo pri kukmakih rožnati in pozneje temno rjavi. Svilnato gladko površino klobuka ima tudi golobičja kolobarnica, Tricholdma columbetta (Fr.) Kumm., ki nima zunanje ovojnice in zastirala.