Rastišče: v iglastih, pa tudi v listnatih gozdovih, na kislih tleh, v skupinah.

Klobuk: 4-6cm v premeru, sprva izbočen, nato zravnan, končno lijasto ugreznjen, včasih z rahlo grbico na sredini, rjave ali sivo rjave barve, obrobje svetlejše, v sredini mesnat, ob robu tanek, površina gladka.

Trosovnica: lističi bolj ozki, mesnati, redki, poraščeni po betu, razvejani in različno dolgi, beli ali pozneje rumenkasti, Trosni prah bel, trosi elipsoidni, niso amiloidni, 5-7 x 3-4 mcm.

Bet: 4-8 x 0,5-0,7cm, v spodnjem odebeljenem delu 1-2cm, sivo rjav, podolžno vlaknat, spodaj betičasto odebeljen in prekrit z belimi vlakni, v notrajnosti ni votel, temveč spužvasto zrahljan.

Meso: belkasto, mehko, porozno, v vlažnem vremenu sprejme veliko vode; prijetnega vonja in okusa, vonj primerjajo z vonjem mandljev ali cimeta.

Uporabnost: užitna, brez nevarnosti, če je ne uživamo skupaj z alkoholom, sicer lahko povzroči zastrupitev, podobno kot prava tintnica (antabusni sindrom).

Možnost zamenjave: nekoliko odebeljen bet imajo še nekatere druge vrste livk podobne velikosti z rjavimi in sivorjavimi klobuki, med njimi tudi pri nas pogosta rjavkasta livka, Clitocybe gibba (Pers. ex Fr.) Kumm., ki je svetlejše, lešnikovo rjave barve, diši po grenkih mandljih in je užitna. Vendar je bet pri betičasti livki tako močno in značilno odebeljen, da je dobila po njem ime.