Moja dolina

Tematska pot po Hrastnici

Dolina Hrastnice je dokaj nepoznana (celo Škofjeločanom!) stranska dolina Poljanske doline južno od Škofje Loke. Na jugu meji na Polhograjsko hribovje, sicer pa je del Škofjeloškega hribovja.
Hrastnica s svojim žlebičastim profilom kaže, da je delo vodne erozije. Nad potokom - potok Hrastnica je desni pritok Poljanske Sore, dolg približno 7 km; izvira v Polhograjskih Dolomitih pod vasjo Selo, Sori se pridruži v mestnem naselju Puštal - se vzdigujejo gozdnata pobočja v enakomernih strminah do položnejših slemen. Skozi Hrastnico je nekdaj vodila tovorna pot čez preval pri Selu na polhograjsko stran v dolino Male Božne. V dolini je malo ravnega sveta. Nad izviri začetnih pritokov je nekaj dolomitnega površja, sicer pa prodira Hrastnica skozi peščenjak in skrilavec, kar je razvidno iz raznobarvnih prodnikov.

Zemjevid Škofjeloške regije

Puštal je mestno naselje, ki leži ob desnem bregu Poljanščice, z mestnim jedrom ga povezuje slikovita Puštalska brv. Na Hribcu (380m) nad naseljem stoji cerkev sv. Križa iz 18.st. s freskami F.Jelovška in oltarnimi podobami Janeza Šubica. Pot k cerkvi vodi iz vasi in se vije navzgor, spremljana z dvanajstimi postajami križevega pota v kapelicah (ena postaja je križ, zadnja pa je pod cerkvijo samo).
Baročna cerkvica je bila zgrajena okoli leta 1710 (spodnji del in kripta), 1738 pa je bila povečana po načrtih Viktorja Bernarda Florjančiča. Zvonik je iz leta 1863 in ima tri bronaste zvonove (z letnico 1929). Veliki oltar, ki predstavlja Kalvarijo je delo frančiškanske delavnice (iz 18.stol.). V ozadju je še stenska freska Kalvarije, delo Franca Jelovška. Stranska oltarja sta iz 18. stoletja, levi ima lep antipedij s prizorom svetega Frančiška Ksaverija (iz Tuškove delavnice) in oltarno sliko sv. Petra iz Alkantare (leta 1872 ga je upodobil Janez Šubic). Desni stranski oltar pa ima sliko sv. Kozma in Damijana (delo Matija Bradeška iz leta1903), Bradeškova pa je tudi slika sv. Dizma na levi stranski kapeli.
Oprema kripte je večinoma iz 19. stoletja. Kripta, ki jo ljudstvo imenuje tudi 'puščavica', je poslikana s freskami Janeza Šubica iz leta1875. Kripta je iz dveh delov: v vhodnem delu je prizor iz 14. postaje križevega pota (Jezusa položijo v grob), v zadnjem delu kripte pa je prizor obglavljenja Janeza Krstnika in kip Ecce Homo.

Osrednje mesto v naselju ima Puštalski grad, ki že v 13. st. ni bil več v posesti Freisingov, ampak v lasti Puštalskih gospodov. V času reformacije je bil v gradu sedež luteranskih predikatov, ko pa je v 17. st. rod Puštalskih gospodov izumrl, je grad prešel v last bogatih Oblakov iz Gorenje vasi, kasneje ene najbogatejših rodbin na Kranjskem, baronov Wolkenspergov. Sedaj je v gradu glasbena šola. Pomemben del gradu je grajska kapela s čudovito Quaglijevo fresko " Snemanje s križa" iz leta 1706.

Pravi muzejski objekt v Puštalu je tudi Nacetova hiša iz 16.stoletja z nespremenjeno podobo vse od leta 1755. Zelo dobro ohranjena notranja opremain inventar pričajo o delu in življenju mnogih rodov.

Puštal se v dolino Hrastnice razteza precej globoko. Ob koncu naselja se sicer dokaj široka in sončna dolina stisne med slemeni Svetega Andreja in Svete Barbare. Poseljene so predvsem ravnice, kjer se dolina na nekaterih mestih razširi v prijazne sončne kotičke.

Potok Hrastnica je mejnik med vasmi v naši dolini. Povirje potoka si razdelita naselji Sv. Ožbolt na zatrepu doline in Sv. Barbara, ki se vse do Puštala razteza na desnem bregu doline in okoliških hribih (Sv. Barbara, Osolnik (858m)), levi breg doline pa je dobil ime po griču, na katerem stoji cerkev Sv. Andreja. Vsa naselja so razložena in razmeroma redko poseljena.

Sveti Andrej, razloženo naselje samotnih kmetij na griču s cervijo sv. Andreja in strnjenih zaselkov v dolini, leži na slemenu med Bodoveljsko in Hrastniško grapo. Hrib spada še v Škofjeloško hribovje. Le-to je tektonsko del Posavskih gub, ki se nadaljujejo vzhodno od Ljubljanske kotline. V obdobju karbona (pred 250 milj. let) je ozemlje prekrivalo plitvo morje, ki so ga zasipavale reke z Osrednjih Alp. Takrat so nastali rdečkasti karbonski konglomerati, ki jih najdemo tudi na Sv. Andreju.

Področje Svetega Andreja

V zgodnji jeseni

Sredi travnika na hribu v višini 606m, eno uro peš hoje iz Škofje Loke, stoji stara cerkvica Sv. Andreja. Cerkev je tipična poznogotska božjepotna podružnica. Omenja se že leta 1501.

Januarja

Najstarejši je mrežasto obokan prezbiterij: sklepnika ste figuralna, dva sta ščitka, ostali so rože. Konzole so geometrične. Okna za oltarjem so še gotska. Leta 1958 so bile delno odkrite freske v prezbiteriju (Petrov ribolov, Kristusovo bičanje) iz 17. stoletja. Za oltarjem pa so freske Jerneja iz Loke iz 16. stol., ki je slikal po mnogih poznogotskih cerkvah na Gorenjskem in v Benečiji, na desni renesančne iz 17. stoletja. Ladja je bila obokana leta 1831.
    Oltarji so baročni: veliki oltar nosi letnico 1773. Oltarna slika sv. Andreja je delo mojstra Tuška. Menza ima lesen in z geometrijsko ornamentiko poslikan antipedij. Oltarno sliko obdajata kipa sv. Petra in sv. Pavla. V atiki pa je kip Matere Božje z Detetom. Levi stranski oltar iz leta1696 je posvečen Kristusovemu vstajenju, tudi antipedij predstavlja vstalega Kristusa. V atiki je doprsni kip Boga Očeta s Svetim Duhom nad glavo. Na menzi pa je še uokvirjena podoba Matere Božje dobrega sveta iz 18.stoletja. Desni oltar iz leta 1675 je posvečen Materi Božji. V osrednji niši je pod steklom kip Matere Božje v stari narodni noši (delo loških klaris). Na krilih oltar krasita kipa sv. Antona Padovanskega in sv. Klare. Na vrhu oltarja je sv. Florijan in podoba Ecce Homo.
    Križev pot je Tuškovo delo iz 18. stoletja. Portal iz lope v ladjo je gotsko zašiljen. Pod lopo so tudi freske Jerneja iz Loke (Kristus sede na križ, ki leži na tleh). Na zunanji južni steni ladje je freska sv. Krištofa iz 18. stoletja. Ker je bila cerkev božjepotna, je bilo v lopi vsaj 8 motivnih podob od 17. stoletja dalje. Ena od teh še visi: mučenje sv. Andreja (18. stol.). Na portalu pred zakristijo stoji še kip Pieta.
    V zvoniku so trije železni zvonovi iz leta 1926. Včasih je bil v njem še zvon iz leta 1530.

Sveta Barbara, ki je podobno kot Sveti Andrej razloženo naselje samotnih kmetij s cervijo sv. Barbare in strnjenih zaselkov v dolini, leži na desnem grebenu nad Hrastniško grapo.

Področje Svete Barbare

Središče naselij med Osolnikom in dolino Hrastnico je cerkev, ki je posvečena Sv. Barbari in leži na nadmorski višini 650m. Iz Škofje Loke jo peš dosežemo v poldrugi uri. Leta 1921 je na tem mestu že stala kapela.

Sedanji zvezdasto obokan prezbiterij je iz leta 1448. Dva figuralna sklepnika krasita podobi sv. Barbare in sv. Apolonije. Ostali sklepniki imajo obliko rož ali ščitkov. Gotska okna so delno zazidana. Ladja je bila prizidana že v gotiki. Na stropu ladje sta dve freski iz konca 18. stoletja, ki prikazujeta Marijin vnebohod in Marijino kronanje. Ob levem stranskem oltarju je slika sv. Barbare iz 19. stoletja, ob desnem pa tabla Jezus nosi težki križ, verjetno iz Šubičeve delavnice. Na slavoloku sta letnici 1770 - tedaj je bila obokana ladja - in 1883. V baroku je bil k fasadi prizidan zvonik ter majhna lopa z lepim baročnim portalom in poleg prezbiterija pa zakristija.
    Veliki oltar sv. Barbare je zlatega tipa iz Jamškove delavnice (iz Loke, 17.stol.). Ob sv. Barbari sta kipa sv. Katarine in sv. Neže, v atiki pa kompozicija Marijinega vnebovzetja. Na krilih sta še kipa sv. Agate in sv. Lucije in več angelov. Oltarna slika mučeništva sv. Barbare je nastala leta 1682, leta1883 pa je bila prenovljena. Prezbiterij krasita še sliki Marijinega kronanja in Žalostne Matere Božje iz 18. stoletja.
Stranska oltarja sta rokokojska. Levi je posvečen sv. Notburgi, desni pa sv. Valentinu. Kipi so iz delavnice polhograjskih Facijev. Prižnica je iz druge polovice 18. stoletja in ima na štirih poljih naslikane štiri evangeliste. Zakristijska vrata in zakristijska omara sta tarzirani.
    Posebnost te cerkve je črn marmornat kropilnik z letnico 1672. Zanimiva je tudi majhna stara kadilnica iz 17. stoletja.
    Zvonovi so trije: mali bronasti se ponaša z lepo starostjo (1692), dva večja železna pa sta iz leta 1926.

Sveti Ožbolt je naselje samotnih kmetij okrog cerkve sv. Ožbolta nad dolinicama Bodovlje in Hrastnica.

Področje Svetega Ožbolta

Cerkev sv. Ožbolta stoji v vasi Sv. Ožbolt na 860m visokem hribu, dve uri peš hoje iz Škofje Loke. Izročilo pripoveduje, da je na tem mestu stal že poganski tempelj, ki so ga kasneje spremenili v cerkev, ki je kmalu postela božja pot. Zaradi neredov, ki so se tu godili ob semanjih in prošnih dneh, je božja pot prenehala. Zgodovinsko neoporečno pa je dejstvo, da je že leta 1291 na tem mestu stala kapela (kakor omenja urbar iz tega leta).

Sedanja cerkev je nastala v 16. stoletju. Poznogotski prezbiterij ima na ščitku letnico 1527. Leta 1534 je prezbiterij poslikal Jernej iz Loke. Njegove freske na stropu prezbiterija so razporejene takole: osrednje polje zavzema Kristus pri poslednji sodbi, ostala polja so poslikana z angeli. Trikotna polja izpolnjujejo doprsne podobe svetnikov.

Ladja je bila prezbiteriju prizidana leta 1644. Sprva je imela lesen strop, leta 1849 pa je bila obokana. Leto kasneje so prizidali še kor. Zvonik je bil zgrajen na začetku 19. stoletja, obnovljen pa leta 1898. Leta 1976 je pogorel in bil zopet obnovljen. Pod zvonikom je zaprta lopa. Zakristija je bila prizidana kasneje.
    Cerkev ima tri oltarje. Veliki oltar iz leta 1835, delo Pavleta Šubica, ima v srednji niši kip sv. Ožbolta, ki mu je posvečena cerkev. Ob njem sta še kipa sv. Antona Padovanskega in sv. Janeza Nepomuka, v atiki pa je kip Matere Božje z Detetom. Medtem ko je veliki oltar postbaročne konstrukcije, pa sta stranska oltarja rokokojska. Tako kot glavni sta tudi ta dva izdelek Pavla Šubica, vse tri pa je v letih 1870-71 restavriral Janez Šubic.
    Križev pot je verjetno delo Luke Čeferina ali kakega zgodnjega Šubica. Marmornati kropilnik nosi letnico 1673.
    V zvoniku so štirje bronasti zvonovi, počeni in spet zavarjeni.

Dolina Hrastnice je lahko dostopna (asfaltna cesta) in je izhodišče za mnoge prijetne krajše ali daljše izlete in krožne ture. Predvsem zanimiva je OZNAČENA TEMATSKA POT, ki nas popelje po vseh obronkih, začenši na Dobravi v Puštalu, preko Svetega Andreja na Sveti Ožbolt, pod (ali čez) Toščem (že v Polhograjskih Dolomitih) in čez planoto Gonte pod Igalskimi vrhovi, nad Sveto Barbaro do Osolnika, od tam pa po slemenu čez Sten in Hribec nazaj v Puštal. Ves čas se nam odpirajo lepi razgledi na Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, na Ljubljansko kotlino, Kranjsko - Sorško polje, Gorenjsko in Julijske Alpe. Na poti se lahko ustavimo pri prijaznih ljudeh na turističnih kmetijah, kjer nam bodo postregli z domačimi dobrotami.

Kot že rečeno, se pot začne v Puštalu pod Dobravo, kjer se v križišču odcepi desno navzdol in čez mostiček proti Sv. Andreju. Počasi se začnemo vzpenjati in pot nadaljujemo mimo zadnje hiše v gozd. Na poti nas ves čas spremljajo kažipoti in markacije. Večkrat se nam odpre lep razgled na sosednje vrhove v Škofjeloškem hribovju ter na cerkvi sv. Andreja in sv. Ožbolta. Po uri hoda prispemo do gostišča Rupar pod cerkvijo sv. Andreja. Od cerkve je lep razgled čez poljansko dolino na Škofjeloško hribovje - Lubnik in Blegoš, na drugo stran pa na Polhograjsko hribovje. Vmes je del Sorškega polja, v ozadju so kamniške Alpe. Na zahodni strani se sleme spušča v Bodoveljsko grapo.
   Pot nadaljujemo proti Sv. Ožboltu, ki je od Sv. Andreja oddaljen uro hoda. Gozdna pot se počasi vzpenja skozi bukov gozd do travnika, kjer zagledamo na vrhu hriba na višini 860m cerkev sv. Ožbolta. Od tam je lep razgled na gorenjsko ravnino do Kamniških Alp, proti jugu na Polhograjsko hribovje, na zahodu so Blegoš, Mladi in Stari vrh. Nad vsemi temi pa se v daljavi kaže Triglav.
    Od Sv. Ožbolta nadaljujemo pot proti Selu. Na poti do tja gremo mimo stare kmečke hiše s freskami Pr' Al'č. Pod hišo zavijemo desno v hrib, kjer nas zelo prijetna pot vodi skozi gozd do Sela, kjer je kmetija odprtih vrat Ogrinc. Poleg zelo dobre domače hrane se nam ponuja lep razgled tako na škofjeloško kot na polhograjsko stran. Od kmetije pridemo po nekaj minutah hoje do velikega križišča s kapelico. Pot nadaljujemo mimo cerkve sv. Jedrti, kjer je steza speljana levo v hrib. Po uri hoda pridemo na najvišjo točko naše poti - Tošč (1021m), od koder je lep razgled na okolico Polhovega Gradca.
    S Tošča se spustimo proti Osolniku. Pot se enakomerno dviga in spušča, pogled pa nas usmerja na dolino Ločnice. Malo pod cerkvijo sv.Mohorja in Fortunata nas vabi kmetija odprtih vrat Rožnik. Od cerkve je lep razgled na Kranjsko - Sorško polje, na Gorenjsko, Ljubljansko kotlino in na Notranjsko.
    Spustimo se proti Škofji Loki. Steza pelje levo po bregu navzdol, nato pridemo v gozd. Ves čas nas usmerjajo markacije in kažipoti. Čez Sten mimo Hribca pridemo nazaj v škofjo Loko.
    Celotna krožna tura nas pri zmernem tempu zaposli za 8 do 9 ur.

Seveda si pot lahko poljubno prikrojimo, naredimo le del kroga, ali pa samo posamezen izlet na katero od opisanih izletniških točk. Tako imamo dve krajši krožni poti, ki u v zmernem ritmu uženemo v 4 urah:

Pot z oznako V :
Oznaka V zato, ker je speljana mimo Vodnikove domačije. Pot se začne na koncu doline Hrastnice - Pri Logarju. Široka makadamska pot nas vodi skozi gozd in po nenapornem vzponu pridemo do Vodnika, kjer se lahko okrepčamo. Od kmetije se lahko povzpnemo naravnost na Tošč (slabo uro hoje), lahko pa nadaljujemo desno, kjer pod senožetjo zavijemo na gozdno stezo, ki se kasneje priključi na makadamsko pot. Če na tej zavijemo levo, pridemo do idilične Robidnikove kmetije, ki leži v travnati kotanji. Naša pot pa nas usmeri navzdol do križišča, kjer se lahko odločimo ali za Selo ali za Sv. Jedert in Tošč. Če se vzpnemo na Tošč in spustimo proti Osolniku, nas pot pol poti proti osolniku usmeri levo pod kmetijo Kozjek, kjer po makadamski cesti prispemo nazaj na izhodišče.

Pot z oznako B :
Oznaka V zato, ker nas vodi čez Sv. Barbaro. Od Dolinskega mlina (500m pred iztekom doline), kjer je odcep za Sv. Barbaro, se dvignemo po makadamski poti mimo cerkve sv. Barbare. Pri Kožuhovi kmetiji po gozdni poti zavijemo proti Osolniku. Pot nadaljujemo proti Tošču. Nad Kozjekovo kmetijo zavijemo na makadamsko pot, po kateri se spustimo nazaj v Hrastnico.

Oglejte si še ostale tematske poti v okolici Škofje Loke: tukaj