Seminarska naloga
Predmet: Gospodarsko poslovanje
Smer: Trgovec
Literatura: Vekoslav Potočnik: Gospodarsko poslovanje 1
Datum: 04.01.2001

OBLIKE PRODAJALN

Alfred Feher

ORGANIZACIJSKE OBLIKE PRODAJALN

1. Delitev prodajaln po velikosti in sortimentu

Kiosk
Postrežna (klasična) prodajalna
Samopostrežna prodajalna (market)
Blagovne hiše

2. Delitev prodajaln po ravni prodajnih cen in načinu prodaje

Prodajalne z običajnimi cenami
Prodajalne z diskontnimi cenami
Prodajalne z ekskluzivnimi cenami

Organizacijske oblike prodajaln

Organizacijske oblike prodajaln so tako številne, da jih moramo razdeliti v nekaj večjih skupin.
Tako lahko prodajalne razdelimo:

po velikosti

po sortimentu izdelka

po ravni prodajnih cen

po načinu prodaje in postrežbe

po načinu nabave blaga

Delitev prodajaln po velikosti in sortimentu

Kiosk

Kiosk je prodajalna, kjer blago prodajajo skozi prodajno okno. Velikost kioskov praviloma ni večja od 15m² .

V kioskih prodajajo naslednje vrste izdelkov:
- časopise, revije, papir, znamke, razglednice, tobačne izdelke ipd.,
- zelenjavo, sveže sadje, živila rastlinskega in živalskega izvora, konzerve ipd.,
- spominke izdelke domače in umetne obrti, drobno galanterijo, igrače, gospodinjske potrebščine ipd.

Postrežna (klasična) prodajalna

V postrežni prodajalni prodajajo živila in neživila različnih trgovinskih strok na postrežni način, deloma pa tudi samoizbirno. Površina prodajnega prostora mora biti velika najmanj 12 m² , lahko pa doseže velikost takšne prodajalne do 400 m² .

Prodaja kruha

Prodaja bele tehnike

Specializirana prodajalna je prodajalna s posebno izbiro blaga. Površina ne sme biti manjša od 6 m². Če je prodajni prostor v eni etaži ali v več etažah, ne sme biti površina manjša od 30 m². Tudi specializirane prodajalne dosegajo površino do 400 m². Med specializirane prodajalne sodijo tudi butiki.

Foto prodajalna

Knjigarna

Prodajalna gradbenega materiala

Prodajalna nogavic

Papirnica

Cvetličarna

Samopostrežna prodajalna (market)

Mini samopostrežna prodajalna (minimarket) je prodajalna predvsem z živili, med katerimi so obvezno kruh in mleko, lahko pa tudi sveže sadje in zelenjava ter gospodinjske potrebščine. Površina minimarketa se giblje od 40 m² do 120 m².

Market Lendava

Supereta je samopostrežna prodajalna z živili, med katerimi so obvezno kruh, mleko, sveže meso, sveže sadje in sveža zelenjava. Poleg navedenih živil prodaja še vse vrste pijač in konzerv ter gospodinjske potrebščine. Na posameznih oddelkih lahko prodaja tudi na postrežni način. Površina superet, ki so najpogostejše prodajalne samopostrežnega tipa oz. marketi, se gíblje med 120 m² in 400 m².

Samopostrežna prodajalna

Samopostrežna prodajalna

Supermarket je prodajalna z živili, med njimi so obvezno kruh, mleko in mlečni izdelki, sveže meso in mesni izdelki, sveže sadje in sveža zelenjava ter pijače in konzerve, poleg tega pa še gospodinjske potrebščine, tekstilna galanterija in konfekcija, steklo, porcelan, keramika, izdelki iz plastike, papir ter pisalne in šolske potrebščine. V supermarketu lahko prodajajo na posamezníh oddelkih tudi na postrežni način. Velikost je med 120 in 400 m².

Spar

Hipermarket (samopostrežna blagovnica) je prodajalna z živili in neživili različnih trgovinskih strok. V prej navedenih samopostrežnih prodajalnah prevladuje ponudba živil, v hipermarketih pa ponudba neživil presega polovico celotne ponudbe blaga. Blago prodajajo na samopostrežní način, na posameznih oddelkih pa tudi na postrežni način. Prodajna površina hipermarketa je velika vsaj 1000 m².

Blagovne hiše

V blagovnih hišah prodajajo na postrežni ali samopostrežni način. Prodaja je praviloma organizirana po posameznih specializiranih prodajnih oddelkih.

Blagovnica je blagovna hiša s ponudbo izdelkov široke izbire, npr. živila vseh vrst, tekstilni izdelki, železnina, športni izdelki, akustični aparati, gospodinjski aparati, čistila, plastični izdelki itd. Površina prodajnega prostora blagovnice se giblje od 1000 m² do 2500 m².

Blagovnica v Murski Soboti

Veleblagovnica je blagovna hiša, v kateri prodajajo najširši sortiment izdelkov različnih trgovinskih strok. Prodaja je organizirana po oddelkih, in sicer na postrežni, samopostrežni in samoizbirni način.

Maximarket Ljubljana

Specializirana blagovna hiša je prodajalna, ki je usmerjena na določeno skupino kupcev oz. ponuja izdelke za zadovoljevanje določene vrste potreb.
Primeri:
- blagovna hiša s športno opremo
- salon pohištva
- blagovna hiša z železnino vseh vrst.
Specializirana blagovna hiša mora imeti najmanj 400 m² prodajne površine, najpogosteje pa se njena površina giblje med 1500 m²in 3000 m².

Salon pohištva

Merkur

Nakupovalni center (shopping center) je posebej urejen in pokrit poslovni prostor; v katerem so različne vrste prodajaln (specializirane prodajalne, supermarketi, blagovnice in podobno), lahko pa tudi bančne ekspoziture, pošta, gostinski prostori, objekti za prosti čas ipd.
Nakupovalni center mora imeti velika parkirišča, in sicer približno 2 m² parkirnih površin na 1 m² prodajnih površin.

Prodajna površina nakupovalnega centra obsega vsaj 3000 m². Nakupovalni centri so zgra jeni na obrobju velikih mest, npr. Londona, Pariza, Dunaja itd., največ pa jih je v ZDA. Prodajne površine največjih nakupovalnih centrov presegajo 500.000 m².

Europark Maribor Worl d Trade Center

Primeri:
Slovenija: BTC in Interspar v Ljubljani, Europark Maribor.
Avstrija: Einkaufszentrum Wien - Süd na Dunaju.
Francija: Parly I in II v Parizu.
ZDA: Sears & Roebuck v Chicagu.

Nakupovalni center v Murski Soboti

Nakupovalni center

Za gradnjo nakupovalnega centra združi denarna sredstva več proizvodnih in trgovskih organizacij. Lahko pa tak center zgradi posebna organizacija, ki postane upravljalec nakupovalnega centra.Upravljavec daje prodajne prostore v najem ali pa jih tudi proda.

Delitev prodajaln po ravni prodajnih cen in načinu prodaje

Po ravni prodajnih cen delimo prodajalne v tri skupine:
- v prodajalne z običajnimi cenami
- v prodajalne z diskontnimi (nižjimi) cenami
- v prodajalne z ekskluzivnimi (višjimi) cenami

Takšna delitev prodaje je povezana z načinom prodaje in postrežbe.

Velja naslednje pravilo: Čim nižja je raven postrežbe, tem nižje so prodajne cene in obratno.

Samopostrežni in samoizbirni način prodaje sta se razširila v vse vrste prodajaln. Še pred približno 20 leti je bila zelo očitna razlika med prodajalnami, v katerih so stregli kupce prodajalci, ter samopostrežnimi prodajalnami.

V samopostrežnih prodajalnah so bile cene občutno nižje, saj kupec ni dobil nobenih pojasnil. Z uvedbo samoizbirnega načina prodaje sta se samopostrežna in postrežna prodaja nekako "zbližali", s tem so se tudi zmanjšale razlike prodajnih cen istovrstnih izdelkov. K temu je precej prispevala tudi konkurenca med trgovci, saj kupci primerjajo cene, preden se odločijo za nakup, zlasti dražjih izdelkov.

Prodajalne z običajnimi cenami

Med cenami istovrstnih izdelkov skorajda ni razlike, kar pomeni, da vsi ponudniki priračunajo k nabavni ceni približno enako maržo. Razlike med cenami pa navadno niso večje od 5%.

Prodajalne z diskontnimi cenami

Prodajalne z diskontnimi cenami imajo občutno nižje cene od običajnih cen. Z nižjimi cenami poskuša doseči trgovec - diskonter enak dobiček pri velikem obsegu prodaje, kot bi ga dosegel pri običajnih cenah in manjšem obsegu prodaje.

Diskonterji so pričeli prodajati v skromno opremljenih prodajnih prostorih (skladiščih in celo skednjih), vendar so danes številni diskonti že v celoti podobno opremljeni kot prodajalne. Ohranjajo predvsem načelo, da prodajajo dískontne prodajne enote, za katere lahko določijo nekoliko nižje, diskontne prodajne cene.

Diskontne cene so nižje od običajnih cen od 10% do 20%.

Diskontna prodaja je razvita predvsem na dveh področjih:
- živila (na samopostrežni način),
- gospodinjski in drugi električni aparati, npr. televizorji, radijski aparati, gramofoni itd. (na samoizbirni način),
- vse bolj se uveljavlja tudi diskontna prodaja tekstilnih in galanterijskih izdelkov (na samopostrežni način).

Diskonterji prodajajo nekatere izdelke, ki so dobro uveljavljeni na trgu, po nižji, diskontni ceni, da bi na ta način konkurirali drugim trgovcem.

Diskontna prodajalna

Prodajalne z ekskluzivnimi cenami

Te prodajalne prodajajo izdelke po bistveno višjih cenah, kot so običajne cene. To je mogoče le, če takšna prodajalna izpolnjuje naslednje pogoje:
- v poleg izdelkov ponuja še dopolnilno storitev (npr. svetovanje, montaža)
- ponujeni sortiment ima veliko število posebnih izvedb izdelka, za katere lahko trgovec zaračuna višjo ceno
- v izdelki imajo znano blagovno znamko
- v v sortiment so vključeni npr. modni dodatki, ki jih konkurenti ne prodajajo
- v prodajalna je na izjemno ugodni lokaciji (npr. v najožjem mestnem središču, na železniški postaji, na letališču) ali pa je zelo oddaljena od konkurentov.

Prodajalne z ekskluzivnimi cenami so tudi modni butiki. Ekskluzivne cene so višje od običajnih cen od 20% do 100%, za izjemno modne izdelke tudi več.

Primeri:
Prodajalna posode: svetovno znane znamke proizvajalcev WMF Bernsdorf, Rosenthal ipd. Modna prodajalna: Stefanel, Escada, Max Mara itd.
Prodajalna parfumov: Channel, Paloma Picasso, Nina Ricci, Tresor, Opium itd.
Blagovne znamke izdelkov: Lacoste, Nike, Adidas ipd. V prodajalnah z ekskluzivnimi cenami poteka prodaja na postrežni način, povezanim s svetovanjem kupcem.

Podajalna Beneton

Zlatarna