Zgodovinski razvoj in rezultati

Leto 1878 Leto 1888 Leto 1898
Leto 1908 Leto 1918 Leto 1928
Leto 1939 Leto 1948 Leto 1968
Leto 1978 Leto 1988 Leto 1998

Zgodovinski razvoj

Leta 1867 je bila uvedena dualistična ureditev, tako so se Slovenci kljub veliki politični ureditvi, spet znašli razkosani v treh državah; Italiji, Avstriji in Madžarski. Vendar je vlada obljubljala pospešen gospodarski razvoj in je staroslovenskemu prvaku Lovru Tomaru podelila koncesijo za gorenjsko železnico. Gospodarska konjuktura konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je vzbujala splošen optimizem. Vzpostavljena je bila osnovna železniška mreža, katere okostjeje bila 1857 dograjenajužna železnica od Dunaja do Trsta. “Dajte nam Slovenijo!” je 17.5. 1869 zaklical Janez Bleiweiss pred 30000 zborovalci v Vižmarjah pri Ljubljani, kjer seje odvijal največji izmed 34 taborov, ki so se od 9.8.1868, ko je bil prvi tabor v Ljutomeru, prirejali v vseh slovenskih deželah. Tabori so bila množična ljudska zborovanja, ki jih je organiziralo slovensko narodno gibanje z namenom vplivati na vladajoče kroge v monarhiji, da dopustijo združitev slovenskih dežel v Zedinjeno Slovenijo znotraj monarhije. 

Pred izbruhom velike gospodarske krize 1873 so se na Slovenskem oblikovale prve večje delniške družbe. Relativno uspešno se je razvijalo premogovništvo, železarstvo, pivovarništvo, papirništvo, usnjarstvo, opekarstvo in gradbeništvo, medtem ko je bila tekstilna industrija v primerjavi s poznejšim razmakom še v povojih. Toda domači kapital je bil razmeroma šibek, Slovenske dežele pa so se očitneje zaostajale za industrijsko naprednejšimi deli monarhije (ob Donavi in v Čeških deželah). Tudi vsi pomembnejši rudniki so bili v rokah neslovenskega kapitala. Večja tuja vlaganja so bila- razen v Trstu- vse do osemdesetih let bolj izjemne kot pravilo. Zavarovalniška banka Slovenije, ustanovljena leta 1871, je bila žrtev velike depresije in je propadla 1874. Kmetijska proizvodnja, ki je bila na Slovenskem zelo razdrobljena in ponekod tudi zelo primitivna, se ni mogla dovolj hitro prilagoditi novim tržnim razmeram. Industrijska konkurenca pa je močno prizadela tradicionalne obrtne panoge, zato se je zelo zaostrila kriza podeželja. Vse to je vodilo k vedno večjemu izseljevanju. Najbolj se je širil Trst- tedaj je bilo to največje slovensko mesto. Zaradi velikih delavnic južne železnice je dokaj hitro napredoval tudi Maribor. Stara središča, ki niso doživela občutne industrializacije so začela opazno zaostajati. Leta 1883 pa je v Celju bila ustanovljena Zveza slovenskih hranilnic, ki je dajala ekonomsko oporo meščanstvu. V dobi slogaštva gospodarstvo ni doživljalo velikih pretresov. Konec prve svetovne vojne je bil gospodarski položaj zelo slab in denar malo vreden. Materialna škoda je bila največja na Goriškem. Po vojni so bili slovenci znova razkosani; velik del je namreč prišel pod Jugoslavijo, več kot ¼ slovenskega prebivalstva pa je bila odrezana. V jugoslovanski kraljevini je bilo pestro politično življenje, kar je tudi vplivalo na gospodarstvo. Ob koncu 19. stoletja je bil slovenski narod organiziran v treh političnih strankah: katoliški narodni, liberalni in socialdemokratski, ki so se razlikovale po svojih privržencih, zlasti pa po idejni in politični usmeritvi. Medsebojno so bile v nenehnem boju. Slovence pa je vedno močneje ogrožal pritisk organizacije, zato so si silovito prizadevali za Zedinjeno Slovenijo po načrtu iz leta 1848. V stiski se je katoliška narodna stranka odločila za povezavo s hrvaško stranko prava, ki se je zavzemala za vzpostavitev velike hrvaške države v okviru hrvaške monarhije. Ta odločitev je imela usodne in dolgotrajne posledice za slovenski narodni razvoj. Nekateri politični krogi so že pred prvo svetovno vojno verjeli v narodno kulturno zlitje vseh jugoslovanskih narodov, pred čimer je leta 1913 v svojem znanstvenem predavanju Slovenci in Jugoslovani svaril Ivan Cankar, ki je opozarjal na versko, kulturno in civilizacijsko razliko med Slovenci in Jugoslovani. Med prvo svetovno vojno skušajo z Majniško deklaracijo zaradi vedno hujših pritiskov doseči združitev vseh ozemelj na katerih žive Slovenci, Hrvati in Srbi v enotno samostojno državo znotraj Habsburške monarhije, kar jim ni uspelo. Po številnih političnih sporih je bila 20. 10. 1918 proglašena samostojna država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na začetku je Slovenija živela samostojno politično življenje. Začeli so se boji za meje. 10. 10. 1920 na plebiscitu izgubimo Koroško, 1. 12. 1918 pride do združitve s Srbijo. Že januarja 1919 je bila v Sloveniji odpravljena avtonomna narodna vlada. Potekati je začel boj med krščanskosocialno in močno klerikalno SLS, ter liberalno stranko. Začel pa se je tudi boj za avtonomijo Slovenije. Vidovdanska ustava (28.6. 1921) je Slovencem vrnila centralistično ureditev, kar je pomenilo precejšnjo oviro v narodnem razvoju, toda slovensko gospodarsko življenje je bilo takrat še tako močno in posebno, da ga tudi državni okvir ni mogel bistveno spremeniti. Leta 1929 je bila uvedena šestojanuarska diktatura, sledilo je preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo. Za Slovence je bilo tudi med vojnama značilno izseljevanje v tujino. Kljub hudemu političnemu centralizmu pa je jugoslovanska kraljevina omogočila Slovencem gospodarski napredek. Industrializacija je bila v dveh desetletjih, razen v letih gospodarske krize (1929-33) zelo hitra. Slovenija se je med vojnama spreminjala v industrijsko deželo. Iz avstrijske dobe je imela razvito železniško prometno infrastrukturo, zgrajenih je bilo precej novih cest, uvajale so se avtobusne proge, leta 1937 so zgradili tudi letališče v Mariboru. Nastaja1a so podjetja novih industrijskih panog, kovinska, kemična, tekstilna industrija, papirnice… Pomembna je tudi zgraditev električnega omrežja po vsej Sloveniji. Zdaj so gospodarski razvoj usmerjale in pospeševale domače banke, (kljub tujemu kapitalu), ves čas pa je bilo kmetijstvo s prevladujočo malo posestjo na robu preživetja. Spomladi 1941 je bila Jugoslavija pod pritiskom Nemčije prisiljena podpisat trojni pakt. Po vojaškem udaru, ki je odstranil kraljevo namestništvo, so se začele velike demonstracije pod vodstvom KP Jugoslavije. Nastopila je nova vlada, zaradi katere je bila 6.4.1941 Jugoslavija napadena. Slovenci so bili med drugo svetovno vojno zelo ogroženi, saj so nas trije okupatorji želeli uničiti kot narod. Slovenija je bila med NOB razkosana. Večina slovenskega ljudstva je okupacijo odklanjala. Slovenci so se pridružili jugoslovanskemu narodnoosvobodilnemu boju, ki ga je vodil Josip Broz Tito. 26.4.1941 je bila ustanovljena OF, ki je organizirala partizanske očete in oborožene udarne skupine. Svobodna zadinjena Slovenijaje bila ob koncu druge svetovne vojne kratkotrajna stvarnost. Na zahtevo Angležev in Američanov smo izgubili precej ozemlja. Začela se je hladna vojna nesoglasij na pogojih z zavezniki. Nova Narodna zveza Slovenije se je Slovencem predstavila 10.5.1945 v osvobojeni Ljubljani. OF postane edina politična predstavnica Slovencev, v federativni Jugoslaviji, v katero smo bili vk1jučeni, naj bi vladala bratstvo in enotnost, uvedena je bila ljudska demokracija na temeljih državne in zadružne lastnine. Po drugi svetovni vojni, v obdobju razvoja socializma, je veljalo prepričanje, da je zelo pomemben številni delavski razred. Podržavljeni so bili skoraj vsi proizvajalni obrati. Med industrializacijo 1947-55 je bila v Sloveniji zgrajena ali posodobljena večina velikih industrijskih obratov, ki so bili 4 desetletja med nosilci njene gospodarske moči. Potekala je z velikim trudom ob pomanjkanju kapitala, ki so ga pridobivali iz kmetijstva in s čezmernim izkoriščanjem gozdov. 

Leta 1948 se je Tito uprl Stalinu, prišlo je do t.i. spora z Informatorjem, kar je pomenilo prekinitev odnosov med FLRJ in ostalimi socialističnimi državami. Izpeljati smo želeli svoj model socializma. 1949 so začeli ustanavljat kmečke delovne zadruge, vanje so s prisilo združevali kmete in njihovo zemljo. Kmečke delovne razmere so bile zgrešen poskus ideološke narave gospodarskih učinkov. 

Leta 1952 je bilo uvedeno samoupravljanje, s katerim je bilo uvedeno central-monar vodenje. V 2 polovici petdesetih letje bila gospodarska rast najhitrejša. Do 1961 je gospodarstvo imelo 8% povprečno letno rast, industrijska proizvodnja pa 10,7%. Upoštevanja vreden je postal dohodek od turizma. Slovensko gospodarstvo naj bi se usmerilo v vrhunsko tehnologijo, bančništvo, turizem (Kardelj). Življenjski standard v Sloveniji je rasel. Slovenija je imela zaradi večje razvitosti ves čas prednost pred drugimi republikami v državi. Do leta 1990 je Slovenija živela v SFRJ, dokler smo se z referendomom odločili za osamosvojitev. 25.junija 1991 smo razg1asili za dan slovenske državnosti, že takoj naslednji dan pa se je začela osamosvojitvena vojna, saj se je začela agresija jugoslovanske vojske na Slovenijo, ki so jo skušali na mejah odrezati od sveta. Ob iskanju novih trgov je morala Slovenija svoje gospodarsko lastništvo preobraziti, hkrati pa strukturno in tehnološko posodabljati tranzicije, to je slovensko gospodarstvo močno prizadelo; propadla ali razpadla je večina velikih podjetij. Gospodarsko preobrazbo in negativni pojavi so vplivali na povečano brezposelnost. Od leta 1991 do danes so se v Sloveniji zamenjale že 4 vlade. Zadnjih 8 let je najmočnejša stranka LDS pod vodstvom Janeza Drnovška, ki je tudi sedanji predsednik vlade. Iz državnega smo prešli na tržno gospodarstvo, izvajati se je začel proces privatizacije in denacionalizacije, ki je še v teku.

Rezultati

Pri rezultatih smo se odločili, da vam predstavimo najbolj zanimive.

Leto 1878

Slovenski Gospodar, Maribor 1878, št.1, str.8

1/2 strani velik ilustrirani oglas za livarno in zvonarno nas opozarja da:
Lastnik Janez Dencel se sklicuje na številna priznanja, si so na ogled v prostorih  livarne, »najnižjo« ceno tehnične novosti ,  raznovrstnost ponudbe in poroštvom za kvaliteto – neustrezne zvonove vzamejo nazaj. Ponujajo tudi brezplačne obrazce, ki jih lahko interesenti naročijo.  Oglas se je popolnoma enak še nekajkrat ponovil v naslednjih številkah istega leta.

Večina ostalih reklamnih oglasov je dosti bolj preprostih in se omejuje zgolj na »priporočila«, ter se sklicuje na kvaliteto, ceno ali znamko proizvoda.

Leto 1888

Po desetih letih oglaševanje NI doseglo bistvenih sprememb oz. napredka. Zanimivo pa je tudi to, da se pojavljajo IDENTIČNI oglasi kot pred desetletjem, na primer za Denclovo livarno in zvonarno, povečala pa se je tudi pestrost oglaševanja izdelkov. Večkrat se pojavljajo oglasi za nagrobne kamne, lekarne, Radence in Radensko slatino. 

Posebej veliko se začne pojavljati reklamiranje posameznih zdravil, ali lekarn na splošno

Leto 1898

In že smo v letu 1898 – pojavi se zanimiv element: domače reklame so bistveno MANJŠE kot reklame bogatih tujcev (primer J. Pserhoferjeva lekarna/10. feb. 1898/št. 6/ stran 8) 

Pri ilustracijah se poudarja predvsem oglaševan izdelek, velikokrat pa je predstavljen in navzoč tudi ČUSTVENI transfer: 

Slovenski gospodar, Maribor 1898, št.2., str.8 

 

Oglaševalec nas v zgornjem oglasu spodbuja, naj postanemo eden izmed mnogih, ki ta izdelek že uporabljajo, pritegne nas z domačijsko ilustracijo (mati z otrokom) in apelira na tradicijo, našo zdravstveno ozaveščenost in varčnost. 

Prav pri Kneippovi kavi nas je presenetila podobnost zaščitne podobe z današnjo in ponovno opozarjanje pred ponaredki: 

Slovenski gospodar, Maribor 1898, 16.6., str.8 

 

Na splošno so tudi sedaj reklame za lekarne in njihove izdelke med pogostejšemi (Slovenski gospodar, Maribor 1898, 10.2., str.8; Slov. gospodar, Maribor 1898, št.1, str.7).

Leto 1908

Prvi letnik, ki smo ga v 20. stoletju pregledali je bil letnik 1908. V tem letu dobi časopis zelo izrazite politične orientacije; še posebej v času aneksijske krize. Toda tudi ta kriza, pa naj bo še tako pomembna za državni in slovenski razvoj, NI mogla preprečiti oglaševanja. Še vedno so se oglasi pojavljali na ZADNJI strani.

Leto 1918

Naslednji pregledani letnik (1918) je močno zaznamovala vojna, kar se vidi že v ZVIŠANJU cen, zaradi inflacije. Reklame oz. oglasi se nahajajo na zadnjih 2 straneh, ponekod jih sploh NI, še posebej v mesecu avgustu, novembru in decembru, ko je vojne konec, politične in s tem gospodarske razmere pa so ob razpadu habsburške monarhije zelo negotove.  To nam dokazuje tudi ugotovitev, da se cene v reklamah ne pojavljajo več (zaradi inflacije), kar je bilo prej pravilo, reklame pa se tudi praviloma spreminjajo v obvestila.

Slovenski gospodar, Maribor 1918, 18.4, str.8

Na primer čustvenega transfera smo naleteli pri palčkih , ki čistijo čevlje, z kremo Lurion. Lurionove reklame tudi drugače izstopajo.

 

 

 

 

Leto 1928

Tudi v času med obema vojnama je Slovenski gospodar izhajal enkrat tedensko, vendar se je njegov obseg že povečal na 16 strani. 

V začetku leta 1928 so vsi oglasi na zadnji strani, nekje okoli maja se strani z oglasi začnejo širiti, saj proti sredini in na koncu že vidimo, da je delež oglasov okoli 3 do 4 strani, tudi med ostalim tekstom. 

Leto 1939

V letu 1939, ko se je začela druga svetovna vojna, so tako kot pred desetletjem najpogostejši oglasi za različne hranilnice, posojilnice (kjer se poleg obresti in jamstva pojavi nov element - »točnost in kulantnost« izvajanja poslov in skorajda obvezna ilustracija) in zavarovalnice (Slovenski gospodar, Maribor 1939, št.33, str. 16) 

V tem letniku smo zasledili zelo veliko blagovnih znamk, ki jih poznamo še danes npr. Aspirin, Nivea, Zlatorog, Persil,... 

Leto 1948

Leta 1948 smo pregledali vseh 128 številk Vestnika. Časopis je izhajal ob ponedeljkih in četrtkih,  na začetku obsegal 4 strani, kasneje tudi že 8. Namenjen je bil vsej slovenski populaciji takratnega časa, saj je zavzemal veliko zanimivih rubrik za izobražence in pomembne napotke za kmete. Manjkalo ni niti poročilo o športu, posebej je bila rubrika o šahu in pojavljale so se križanke. Na prvi strani je opis dogajanja in pomembni dogodki v tamkajšnji Jugoslaviji, seveda tudi pomembnosti v Mariboru in okolici. Na drugi strani najdemo predvsem poročila iz celega sveta. Na zadnji strani so mali oglasi, šport, križanke, poleg malih oglasov pa se pojavljajo osmrtnice in razne zahvale. 

1.1.1948 podjetja čestitajo za novo leto,  predvsem večja, državna podjetja  pa pri tem uporabljajo tudi različne slogane: 

Leto 1968

Leta 1968 je izšlo 305 številk Večera. Število strani se je skozi leto spreminjalo Enkrat jih je bilo največ 6 potem že kar 24, vsak dan pa je izšlo različno število izvodov - npr. meseca januarja je izšlo že kar 61.513 izvodov. 

Krog bralcev so sestavljali preprosti ljudje, kmetje in izobraženci, tudi gospodinje katerim so bili namenjeni predvsem reklamni oglasi, kasneje pa so kot pomembna ciljna skupina postali tudi otroci. Časopis je bil torej namenjen celotnemu prebivalstvu. 

Delež reklam je bil na začetku majhen, vendar se je proti koncu povečal - (1/3). Reklame so se vedno bolj dopolnjevale in bile vedno bolj izvirne, duhovite in privlačne, saj so vsebovale v besedilu besede, ki so navduševale bralce. 

Leto 1978

In že smo v letu 1978. Oglasi so bili ponavadi na 14 ali 15 strani, torej na koncu časnika. Včasih pa je bil kakšen oglas na naslovni strani ali na začetnih straneh. 

Na naslovni strani so bili oglasi za Modno hišo (primer sobota 4. 3.in ponedeljek 6. 3.) z vsebino: »poiščite primerno darilo za dan žena v Modni hiši«, za Vemo (primer sobota 11. 3.), ki vabi na prodajo srajc Pik As, za Slavonijo (primer sreda 22. 3.), ki ponuja pohištvo v stilni in moderni izvedbi, brezplačen prevoz in montažo, za Mariborski sejem (primer četrtek 14. 9., 5. 10. in 14. 10.), kjer vabi na Veselo jesen, sejem mleka in sejem Vse za otroka. 

Na začetni straneh pa se pojavljajo oglasi za Naš dom in 7D –vsi so vedno enaki in sicer za Naš dom je oglas čez pol strani ali pa četrt in je zgoraj slika naslovnice nove številke, pod to sliko pa je povzetek vsebine te revije. Za 7D je oglas podoben, le da slike naslovnice ampak je napisano koliko ur ali dni je še do izida nove številke (npr. še 24 ur, še 2 dni,…) 

Večer, Maribor 1978, 4.1., str.14 

Na splošno se pojavlja vtis, da so med oglasi najbolje zastopani prav ti »samooglasi« časopisne hiše Večer. 

Oglaševanju je bila ponavadi namenjena ena stran, ob različnih praznikih ali drugačnih priložnostih pa tudi več, največ pa tri strani. 

Leto 1988

VEČER je leta 1988 nosil tudi naziv »glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva«.

Časopis je izhajal šestkrat na teden, naklada je okoli 74000 izvodov dnevno. 

Večer je še bil leta 1988 še črno-bel, zato barvnih oglasov ne zasledimo. 

V začetku leta se oglasi nahajajo v zadnjem delu časopisa pred osmrtnicami, zraven TV sporeda, redko pa se pojavijo tudi med samimi članki v časopisu. Proti koncu leta se že veliko oglasov pojavi med samimi članki, še zmeraj pa jih najdemo pred osmrtnicami in TV sporedom.

Zanimiva je primerjava med trgovcem, ki prodaja avtomobile iz vzhodne Evrope in trgovino 

TEHNOUNION Ljubljana, ki poleg fotografije uporablja različne slogane:  BMW zmore vse. Voziti BMW je pravo zadovoljstvo. Spoznajte najboljšo trojko vseh časov; 

Večer, Maribor, 1.10.1988, str.12 Večer, Maribor, 27.6.1988, str.17

 

Leto 1998

Večer je tudi leta 1998 izhajal vsak dan razen nedelje. Poleg  32 strani ima vsaka številka tudi prilogo. V ponedeljkovi prilogi MOJI KVADRATI najdemo teme kot so nepremičnine, gradnje, oprema stanovanj, ogrevanje. Oglašujejo gradbeni material, gradbene storitve, kurilno olje, časopisna hiša Večer pa tudi revijo Naš dom. – z veliko nagradno igro za naročnike (Večer, Maribor 26.2.1998, str.35).