|
Izgledu strani bistveno prispeva grafika, ki je vključena v stran. Vendar veliko grafike ne pomeni, da je stran dobra, kajti veliko grafike zahteva precej daljši prenos do uporabnika. Če upoštevamo, da velika večina uporabnikov uporablja modem hitrosti 28.8kbps (33.6kbps ), velja da je prenos večjih slik zelo počasno (npr. 36Kb velika slika se prenaša 10 sekund). V nekaterih primerih mora uporabnik čakati tudi več minut, da se stran nalozi v celoti - večina uporabnikov prej obupa in prekine z nalaganjem strani. Pri uporabi grafike je potrebna precejšnja previdnost - treba je najti najboljše razmerje med izgledom strani in količino uporabljene grafike.
1. Grafični formati & barveVečina spletnih brskalnikov podpira grafična formata GIF in JPEG. Število barv, ki jo lahko ima slika, je različno. Največkrat zadošca že 256 barv (vsaka točka na sliki je predstavljena z zaporedjem 8 bitov), če pa hočemo kakovostno sliko, je potrebno večje število barv (16M - "true color"; vsaka točka je predstavljena z zaporedjem 24 bitov). Pri 16M barvnih slikah je uporabljen 24 bitni RGB model; slika je sestavjena iz treh 256 barvnih plasti: rdeča (8 bitov), zelena (8 bitov) in modra (8 bitov). RGB slike so 3x večje od 256 barvnih slik.
2. Format GIFTo je uradni format za prenos slik po omrežju (GIF-Graphic Interchange Format). Podpira največ 256 barv, poznamo dve različici: GIF87a in GIF89a. GIF slike imamo lahko v večih oblikah:
GIF format omogoča tudi kompresijo (postopek LZW - Lempel, Zew, Welch). Kompresija je najboljša pri slikah, ki imajo velika področja enake barve. GIF slike uporabljamo za sheme, tehnične risbe, diagrame - pri teh so velike površine enakih barv, zaradi česar je stiskanje zelo učinkovito.
3. Format JPEGDrugi format za prenos slik je JPEG (Joint Photographic Experts Group), ki uporablja kompresijo poljubne stopnje, vendar kompresija ni povračljiv proces, kot pri GIF. Večja je stopnja kompresije, več informacij na sliki izgubimo. JPEG slike podpirajo prave barve (24 bitni "true color"). Zato se te slike uporabljajo predvsem za fotografije. JPEG kompresija temelji na komplesni matematični metodi (diskretna kosinusna transformacija). Velja: večja je stopnja kompresije, več informacij na sliki se izgubi. Tudi pri JPEG slikah obstaja t.i. progresivna (progressive) oblika, ki se kakor pri prepletenem GIF, nalaga postopoma. Pri obeh formatih (GIF in JPEG) obstajajo določene prednosti in slabosti:
|
|||||
(c) Jožica Golob (jozica.golob@guest.arnes.si), 2001 |