Graf polinoma
Izberimo polinom
p(x) = anxn + a n-1xn-1 + ... + a1x + a0
in zasledujmo njegovo vedenje, ko potuje spremenjivka x vzdolž premice R. Pomagajmo si vsaj do približne predstave
o grafu.
Videli smo, da ima polinom stopnje n kvečjemu n realnih ničel. Graf polinoma torej le nekajkrat seče abscisno os ali se je
dotakne.
Izrek:
Na intervalu med dvema zaporednima ničlama ohranja polinom predznak.
- Kako se vede polinom zelo daleč od niča?
Vse ničle polinoma leže na na končem intevalu. Vedenje polinoma opazujmo najprej daleč proč od ničel, na poltrakih,
ki nosijo točke x z veliko absolutno vrednostjo. Pri velikih |x| prevaga prvi, vodilni člen, pove nam, kako je s predznakom
in z naraščanjem polinoma.
Izrek:
Polinom lihe stopnje je pri zadosti velikih |x| naraščajoča funkcija istega znaka kot x, če je an pozitiven in
padajoča funkcija nasprotnega znaka kot x, če je an negativen.
Polinom sode stopnje je pri velikih |x| enako predznačen kot an, pri negativnih x pada, pri pozitivnih narašča,
če je an pozitiven. Če pa je an negativen, narašča pri negativnih x in pri pozitivnih pada.
- Kako se vede polinom v bližini ničle?
Izrek:
Pri prehodu čez ničlo sode stopnje ohranja polinom predznak, pri prehodu čez ničlo lihe stopnje pa ga spremeni.
V ničli prve stopnje seka graf polinoma abscisno os pod kotom, različnim od 0, v ničli višje stopnje pa se osi dotika tem
tesneje, čim večja je stopnja ničle
Z zgoraj navedenimi izreki si pomagamo do približne slike polinoma, ki smo ga že razstavili na nerazcepne faktorje. Vemo, kako se
vede pri velikih x in poznamo njegovo vedenje na zadosti majhnih okolicah ničel. Te delčke bolj ali manj posrečeno povežemo, pa zaslutimo,
kako se vije graf.
Poglejmo si na primerih.
S pomočjo različnih računalniških programov pa lahko grafe polinomov zelo hitro narišemo. Naj omenim samo nekaj bolj znanih:
Nazaj
|