Osnovno orodje

Kako uporabljamo pinceto

Znamke, ki so bile nalepljene na pismih, so žigosane. So brez lepila in jih je dovoljeno prijeti tudi z roko. Seveda tega raje ne počnemo, saj je naš prst vedno vlažen, koža pa vedno malo mastna in znamko lahko poškodujemo.
Nerabljene znamke, ki smo jih kupili v filatelistični trgovini ali na pošti, so čiste, nežigosane in imajo na zadnji strani lepilo. Takšne znamke ne smemo nikoli prijeti s prsti, ampak le s pinceto. Če navlažimo lepilo na znamki, se ta lahko prilepi v album. Takšna znamka je manj vredna kot popolnoma ohranjena.
Znamko primemo s pinceto v zgornjem levem vogalu, z drugo roko rahlo upognemo albumski list, da se celofanski žepek sprosti in nato vanj zataknemo znamko.

Kaj je zobomer

Zobomer je merilo, ki nam pove, koliko luknjic je na dveh centimetrih razdalje. Če rečemo, da je zobčanje 14, potem to pomeni, da je na razdalji dvah centimetrov 14 luknjic. Čim večje je število, tem gostejše in drobnejše so luknjice in zato tudi zobci. Na zobomeru je včasih poleg merila zobcev tudi nekaj drugih meril, na primer merilo v palcih (inčih) in merilo v centimetrih. Zobomeri imajo navadno na eni strani tudi velik črn kvadrat, s katerim pregledujemo vodni znak, ki je včasih vtisnjen v papir znamke.

Povečevalno steklo

Na vsaki znamki so podrobnosti, ki jih lahko vidimo le s povečevalnim steklom, ne glede na to kako dobro vidimo. Večina zbirateljev ima več različnih povečevalnih stekel z različnimi faktorji povečanja.
Skozi povečevalno steklo moramo tanko črno linijo na beli podlagi videti brez "mavrice" ob strani. To je znak za dobro povečevalno steklo.

Albumi

Če ste se odločili le za zbiranje znamk, je dovolj že prazna škatla od čevljev.
Če pa hočete svoje znamke obvarovati pred poškodbami, jih občudovati in razkazovati svojim prijateljem pa potrebujete album. Pred odločitvijo za nakup, se je najbolje posvetovati s kakšnim izkušenim zbirateljem.