William Rowan Hamilton

William  Rowan  Hamilton  se je rodil leta 1805 v Dublinu. Bil je čudežni otrok, saj je že pri štirih letih znal brati latinsko, grško in hebrejsko. Kasneje se je vpisal na Trinity College v Dublinu, kjer je, še preden je diplomiral postal kraljevi astronom Irske. Bil je star komaj 21 let.

Hamilton je prvič vzbudil pozornost leta 1832, ko je napovedal stožčaste lome svetlobe v dvoosnih kristalih. Njegova domneva je bila dokazana še istega leta. Njegovi prispevki so pomembni na številnih področjih tako v matematiki kot v fiziki - najprej se je ukvarjal z optiko in dinamiko (njegovi sta recimo kanonska oblika in Hamilton - Jacobijeva diferencialna enačba), kasneje s teorijo grafov (Hamiltonovi grafi), prelomnica v njegovem življenju pa je bilo leto 1843, ko je med sprehodom odkril kvaternione in idejo zapisal kar na bližnji most. Njegove raziskave o kvaternionih so izšle v dveh velikih knjigah z naslovoma " Lectures on Quaternions " (leta 1853) in " Elements of Quaternions" (leta 1966).

Poleg matematike se je Hamilton ukvarjal tudi z astronomijo in pisal poezijo, vendar pa ne poezija, ne astronomija ne dosežeta nivoja njegove matematike.

Hamiltonovo življenje pa le niso bili sami uspehi. Leta 1825 se je brezupno zaljubil v prijateljevo sestro Catherine Disney, ki pa ga je zavrnila. Ta zavrnitev ga je zelo potrla. Leta 1833 se je poročil s Helen Bayly, s katero sta imela tri otroke.

Umrl je 2.septembra leta 1865.