Kako se je pravzaprav človek začel ukvarjati z matematičnimi pojmi?

V stari kameni dobi so praljudje živeli v votlinah. Nabirali so hrano za preživetje in polagoma razvijali jezik za sporazumevanje. Kar se tiče preštevanja in računanja so bile potrebe jamskega človeka sila preproste. Mlajša kamena doba je prinesla razvoj obrti in trgovanja; s tem pa so se močno povečale tudi potrebe po štetju in izračunih.





Številski izrazi so bili v začetku bolj kvalitativni kot kvantitativni. Razlikovali so med eden, dva in mnogo. Da je to res, potrjujejo raziskave, ki so jih napravili pri primitivnih avstralskih plemenih, ki so do nedavnega živela na način precej podoben tistemu izpred nekaj tisoč let.



Nekaj zanimivih primerov štetja:

Avstralsko pleme Kamilaroi:

1 = mal
2 = bulan
3 = guliba
4 = bulan bulan
5 = bula guliba
6 = guliba guliba


Pleme afriških Pigmejcev:

1 = a
2 = oa
3 = ua
4 = oa-oa
5 = oa-oa-a
6 = oa-oa-oa

Tu ima število tri poseben znak, vendar se pri oblikovanju naslednjih števil ne uporablja.



Pleme Yaghan iz Ognjene zemlje (otočje na skrajnem jugu Južne Amerike):

1 = kaueli
2 = kombai
3 = maten
4 = akokombai



Avstralsko pleme Murray River:

1 = enea
2 = petcheval
3 = petcheval-enea
4 = petcheval-petcheval




Indijanci ob reki Orinoko štejejo s pomočjo prstov takole:

Števila od 1 do 4 imajo posebna imena.

5 = cela roka
6 = eden na drugi roki
7 = dva na drugi roki
8 = trije na drugi roki
9 = štirje na drugi roki
10 = obe roki
11 = eden na nogi
...
14 = štirje na nogi
15 = cela noga
16 = eden na drugi nogi
...
19 = šrirje na drugi nogi
20 = en Indijanec
21 = eden na roki drugega Indijanca
...
40 = dva Indijanca

Tako je npr. število 59 - četrti na drugi nogi tretjega Indijanca.

Na začetek strani.
Nazaj.