uvod razpršilne leče optični instrumenti naloge o avtorju
Žarki padajoči na lečo vzporedno z optično osjo, se po lomu v leči sekajo v točki F na optični osi, ki jo imenujemo gorišče leče (žarišče leče, fokus).
Oddaljenost gorišča F od leče je goriščna razdalja f leče.
Goriščna razdalja je mera za optično lomljivost leče. Čim krajša je, tem močneje leča lomi žarke; odvisna je od krivinskih polmerov obeh mejnih ploskev ter od lomnih količnikov leče in okolice. Debela leča iz snovi z velikim lomnim količnikom ima majhno goriščno razdaljo, ploska leča pa veliko.
Leča ima dve gorišči, na vsaki strani eno; pri tanki leči sta gorišči enako oddaljeni od leče.
Če je v gorišču zbiralne leče točkast izvor, so žarki po lomu v leči vzporedni z optično osjo. Zbiralno lečo uporabljamo kot žaromet (podobno kot konkavno zrcalo) za pridobivanje vzporednega snopa svetlobe.Predmet z dolžino p na oddaljenosti a od leče se preslika v sliko z dolžino s na oddaljenosti b od leče. Ti oddaljenosti sta povezani z goriščno razdaljo f leče z enačbo leče; le-ta je po obliki enaka enačbi zrcala.
Pri kostrukciji lege in velikosti slike si pomagamo z žarki, za katere vemo, kako se v leči lomijo: vzporedni žarek se lomi skozi gorišče F, središčni žarek (gre skozi teme leče) se ne lomi (ker je leča tanka), goriščni žarek (gre skozi gorišče na strani predmeta) pa je po lomu vzporeden z optično osjo.
Slika je večja od predmeta, če nastane dlje od leče, kot stoji predmet ( b > a ).
Pri a > f (predmet je oddaljen od leče bolj kot gorišče) nastane slika na drugi strani leče (kjer se sekajo lomljeni žarki) in je realna ter obrnjena. Za a > 2f je slika pomanjšana, za f < a < 2f pa povečana.
Brž ko predmet prekorači gorišče in se približa leči ( a < f ), postane njegova slika navidezna, pokončna in povečana. Oddaljenost slike od leče ( b ) je v enačbi leče negativna.
