Ornament

 

RAČUNALNIK  KOT  UČNO  SREDSTVO ALI   UČNI PRIPOMOČEK

slika1.gif (72126 bytes)

UVOD

RAČUNALNIŠKI PROGRAM  CiciCAD

POVEZAVE NA NAŠE SPLETNE STRANI

ZANIMIVE POVEZAVE

Razvoj sodobne računalniške tehnologije nas spodbuja, da pri vseh oblikah izobraževanja večkrat uporabljamo računalnik. Računalnik srečujemo predvsem kot učni pripomoček, pa tudi kot učno sredstvo in učno vsebino. Vsa tri področja uporabe so enakovredna. Poznavanje možnosti uporabe, ki nam jo nudi računalnik in samo poznavanje računalnika sodi vse bolj v splošno izobrazbo. Računalnik se namreč vse bolj pojavlja na vseh področjih človekovega dela in življenja.

Izobraževanje o računalniku se pojavlja tam, kjer učence seznanimo z delovanjem računalnika in jih usposabljamo za delo z računalnikom. V devetletni osnovni šoli pridobivajo učenci osnovna znanja in sposobnosti za delo z računalnikom v 6. razredu pri Tehniki in tehnologiji. Učenec zna komunicerati z računalnikom in se orientirati na tipkovnici, izvesti osnovne ukaze za delo z računalnikom v okenskem okolju in zna uporabiti osnovne ukaze v grafičnem okolju.

Z uporabo dobrega didaktičnega programa in pravilnim prlstopom lahko z računalnikom dosežemo veliko boljše učne rezultate kot pri klasičnem pouku, saj delo ob računalniku zelo motivacijsko vpliva na učence. Računalnik kot učni pripomoček lahko uporabljamo pri vseh predmetih v osnovni šoli. Učitelj pa sam odloči v kateri fazi izobraževalnega procesa ga bo uporabil. Računalnik nam omogoča večjo aktivnost učencev in večjo možnost individualizacije.

Učenci si lahko prilagodijo tempo dela svojim sposobnostim ob enem pa so ves čas aktivni. Računalnik ponuja tudi veliko možnosti za njihovo samoizobraževanje in raziskovalno delo. Zato pa uporaba računalnika pri pouku zahteva drugačne metode dela in pristop do učencev. Z uporabo računalnika pri pouku se je namreč spremeni sam odnos učitelj   učenec učna snov. Učitelj mora upoštevati učenčevo individualnost, pa tudi njegove interese in potrebe. Pri izobraževanju ob računalniku je učenec motiveran za reševanje nalog, do katerih ima kritičen odnos, uveljavlja lahko svoje individualne posebnosti, sposobnosti in interese ter dejavno in enakopravno sodeluje z drugimi učenci in učiteljem.

Pri pridobivanju znanja ob računalniku se učenci srečujejo z mnogimi novimi pojmi in vsebinami. Učenci se ne srečujejo le z novimi vsebinami predmeta. temveč tudi z novimi računalniškimi programi in ukazi povezanimi s tem programom. Učitelj zato ne sme pozabiti, da tudi pri delu z računalnikom veljajo temeljna didaktična načel kot so

POSTOPNOST, NAZORNOST in SISTEMATIČNOST predvsem pa ZMERNOST.

Preden »posedemo« učence za računa1nik si moramo odgovoriti na šest bistvenih vprašanj

ZAKAJ, KAJ, KAKO, KOLIKO in KDAJ.

Na tržiscu se pojavlja vse več dobrih računalniških programov, učitelj pa se mora odločiti ali jih bo uporabil pri pouku, kdaj ga bo uporabil, kako bo snov ob tem programu predstavil učencem.

 Iz lastnih izkušenj sodim, da na šolah nekaterim učiteljem (zlasti starejšim) še vedno primankuje samozavesti. “Strah” jih je, da bi učenci vedeli več kot vedo oni, “strah” pa jih je tudi same računalniške tehnologije. Eden izmed vzrokov, daje računa1niška tehnologija na šolah prema1o izkoriščena pa je tudi nepoznavanje možnosti, ki nam jih ta tehnologija ponuja.

Strah je popolnoma odveč. Če se ravnaš po načelu  DAM - DAŠ,   DOBIM - DOBIŠ,
se ti učenci ne posmehujejo. Sprejmejo te in z veseljem sodelujejo s tabo. To pa je tudi eden izmed drugačnih odnosov med učiteljem in učencem, ki ga ponuja možnost  uporabe računalnika pri pouku. In konec koncev zakaj bi se bali sodobne tehnologije? Računalnik je Ie učno sredstvo, učni pripomoček. Res pa je, da bi vsak učitelj moral poznati možnosti in nujnost  uporabe računalniške tehnologije v šoli in v vsakdanjem življenju, prav tako pa bi mora1 biti dobro seznanjen z računa1niškimi programi, ki se pojavljajo na tržišču, njihovo prednostjo in. pomankljivostjo.

ORNAMENT.GIF (10188 bytes)NA ZAČETEK


RAČUNALNIŠKI PROGRAM  CiciCAD

V tehniki je risba pomembnejša od besede. Z njo se sporazumevajo tako načrtovalci predmetov, izdelovalci pa tudi vzdrževalci in uporabniki nastalih predmetov. Ročno risanje v projektantskih  organizacijah je zamenjalo računalniško podprto risanje. CiciCAD je računalniški program, ki ga uporabljajo učenci osnovnih šol pri tehničnem pouku za izdelavo tehničnih risb. Program teče v  Windows okolju. V njem najdemo vsa pomembna risarska orodja, izvedena na enostaven in lahko razumljiv način.

 »POGOVORNO« OKNO CiciCAD

Na vrhu zaslona je glavna orodjarna, v kateri so predvsem gumbi za vklop in izklop posameznih možnosti, povečave in delo s plastmi. Na levi strani je orodjarna, v kateri so spravljena risarska orodja in ikone za določanje načina lepljenja.

Osnovni risarski gradniki so črta (enostavna ali lomljena), krog, lok, elipsa, mnogokotnik in besedilo. Črtam lahko rišemo vzporednice, lahko jih različno končamo (posnamemo ali zaokrožimo vogale, odrežemo na stičišču z drugo črto, podaljšamo do druge črte…) Vse gradnike lahko premikamo, zrcalimo, vrtimo in jim spreminjamo velikost. Rišemo lahko tudi v prerezu, saj lahko narisane predmete tudi šrafiramo. Risbo lahko kotiramo na  različne načine. Gradnike lahko razporedimo skupine. Vsaki skupini lahko določimo nekaj osnovnih lastnosti - vidnost, barvo, debelino in tip črt. Nekaj osnovnih skupin je v programu določenih vnaprej. Gradnike lahko tudi združimo in razdružimo, kar nam pomaga pri premikanju in spreminjanju lastnosti. Lastnosti gradnika spremenimo zelo enostavno: z desnim klikom nanj (uporabimo lahk tudi ikono ali izbiro v meniju). Prikaže se okno s seznamom in trenutnimi vrednostmi vseh lastnosti, ki jih lahko spremenimo.

Risbo lahko tudi natisnemo.  Pri risanju si lahko pomagamo tudi s predlogami, ki so v bistvu le vnaprej pripravljene risbe. Ob programu že dobimo predloge za  tehnično risanje, v katere je vrisana običajna tabela. Pri risanju si pomagamo z orodji za lažje določanje koordinat. Na sliko lahko razpostavimo referenčne točke. Določimo lahko mrežo in pomožne črte. Vključimo lahko risanje le navpičnih in vodoravnih. Med risanjem si pomagamo z orodji za lepljenje (na konec črte, sredino črte, sredino kroga, presečišče črt) in natančno risanje (določimo lahko absolutne ali relativne koordinate v kartežičnem in polarnem zapisu. Vkijučimo lahko tudi samodejno lepljenje na pomembne točke gradnikov (obe krajišči in sredina črte, štiri točke na krožnici...).

Program ima tudi nekaj  pomanklivosti. Mnogo postopkov  lahko izvedemo le na točno določen način (pravokotnice lahko rišemo  le, če izberemo orodje, namenjeno temu, ne moremo pa začeti z risanjem navadne črte in izbrati pravokotnega lepljenja, saj tega ni). V program ne moremo prek odlagališča uvoziti ničesar,  izvozimo  palahko obliko WM, ki jo uvozimo v poljuben risarski program. Izvedene ukaze ne moramo preklicati.

 

ORNAMENT.GIF (10188 bytes)NA ZAČETEK


POVEZAVE NA NAŠE SPLETNE STRANI

OŠ Vransko_Tabor

Delo   pri računalniškem krožku

Projekt JUTRO

 

ORNAMENT.GIF (10188 bytes)NA ZAČETEK


ZANIMIVE POVEZAVE:

http://www.zrsss.si/storitve.html

http://www.zrsss.si/ponudba.html

http://www2.arnes.si/~ssljsksg13/kranj/ljudje.htm

http://www.myfreehost.com/vodnikovadomacija/

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/mathshw/kazalo.htm 

 

ORNAMENT.GIF (10188 bytes)NA ZAČETEK


Strani je za izpit DIDAKTIKA RAČUNALNIŠTVA - DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IZ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (izobraževanje 1999)
pripravila ZVONKA CENCELJ