Oprema in nasveti za bližinsko fotografijo
Približevanje predmetom s svojo kamero nam odpre popolnoma nov svet za fotografiranje. Lahko se približate delčku velikega predmeta in ustvarite zanimivo abstraktno sliko ali pa napolnite okvir kamere z majhnim predmetom.
Bližinska fotografija ima več definicij. Za potrebe tega članka naj bližinska fotografija pomeni snemanje predmetov iz manjše razdalje kot je to mogoče z običajnimi objektivi. Predmetu se lahko približamo z naslednjimi pripomočki: predlečami, vmesnimi obročki, z mehom, makro objektivi ali telekonverterji.
Začeli bomo s opisom pripomočkov, s katerimi se približamo, nato pa vam bomo dali nekaj nasvetov, kako narediti čimboljše makro posnetke.
PREDLEČE
1. Najbolj enostaven in najcenejši način, da lahko izostrijo predmete bližje kot običajno je, da dodate predleče. Predleče so leče z plus-dioptrijo, podobne tistim, ki jih uporabljajo za očala pri daljnovidnih ljudeh. In pravtako, kakor očala omogočajo očem izostriti sliko predmeta, bliže kot to sama po sebi lahko, predleče omogočajo objektivu, da izostri predmete bliže, kot to sam po sebi lahko.
2. Predleče privijemo v sprednji navoj objektiva, tako kot filtre.
3. Moč predleč izražamo z dioptrijami. Dioptrija nam pove, kako blizu
lahko objektiv z njimi izostri, in sicer z deli metra. Objektiv s predlečo
dioptrije +2 bo lahko izostril predmet od 1/2 metra
in bližje, s predlečo +3 od 1/3 metra in bližje, in tako
naprej. Te razdalje veljajo neglede na goriščno razdaljo objektiva - s predlečo
+4 bo objektiv ostril od 1/4 metra, pa če je pritrjena
na objektiv z goriščno razdaljo 50mm ali pa 200mm.
Opomba: Te razdalje veljajo za objektiv, izostren na neskončno. Če objektiv
izostrimo bližje kot na neskončno, bo objektiv skupaj s predlečo lahko
izostril še bližje kot to določa predleča.
4. Predleče lahko kupite posamezno ali pa v priročnih kompletih treh, ponavadi z dioptrijami +1, +2 in +3 ali +4.
5. Če se želite približati predmetu še bolj, lahko na objektiv privijete dve ali več predleč. Če privijete leči +1 in +4, je to enakovredno leči +5 (in lahko ostrite od 1/5 metra in bližje). Za najboljše rezultate pa vedno privijte predlečo z največjo dioptrijo najprej, nato tisto z malo manjšo, itd.
6-9. Oglejte si primere, kaj lahko naredite s predlečami. Fotografija
6 je bila posneta s standardnim objektivom 50mm, izostrenim na najmanjšo
možno razdaljo. Fotografija 7 z dodano +1 predlečo in fotografija 8 s +2
predlečo.
10 & 11. Seveda, večja ko je goriščna razdalja objektiva, večji je predmet na fotografiji pri enaki razdalji med predmetom in fotoaparatom. Fotografija 10 je bila narejena s +2 predlečo na 50mm objektivu, fotografija 11 pa s +2 predlečo na 135mm objektivu. Resnična velikost predmeta je približno 5 cm. |
12. Predleče imajo prednosti pred ostalimi pripomočki-so preproste,
relativno poceni in ne zahtevajo nobene kompenzacije osvetlitve, imajo
pa tudi svoje slabosti in omejitve. Kot prvo, s predlečami ne boste mogli
dobiti na film predmeta, kaj večjega kot v naravni velikosti (1:1 ali "life-size").
In drugo, predleče povzročijo izgubo kakovosti posnetka, še posebej po robovih. Neostrina na robovih se veča z večanjem dioptrije. Zato so za resno delo na makro področju bolj uporabni vmesni obroči ali meh. Opomba: Z manjšanjem odprtine zaslonke izgube ostrine na robovih zmanjšamo. Obstajajo pa tudi predleče, sestavljene z več leč, ki omogočajo boljšo kakovost, še posebej z teleobjektivi. |
VMESNI OBROČKI
1. Vmesne obročke privijemo med ohišje fotoaparata in objektiv. Ne vsebujejo
nobenih leč, ampak le povečajo razdaljo med optičnim središčem objektiva
in ravnino filma, in tako povzročijo povečanje slike predmeta na filmu.
Ker ne vsebujejo nobenih leč, ne zmanjšujejo kakovosti posnetka tako kot
jo predleče. Za večjo povečavo lahko uporabite dve ali več obročkov.
2. Vmesni obroček pritrdimo na fotoaparat enako kot objektiv. | 3. Objektiv nato pritrdimo na vmesni obroček. Stopnja povečave je odvisna od dolžine vmesnega obročka glede na goriščno razdaljo objektiva, ki je uporabljen. Če je dolžina vmesnega obročka enaka goriščni razdalji objektiva (npr. 50mm dolg obroček in 50mm objektiv), bo slikovno razmerje 1:1 - predmet bo na filmu enako velik kot v naravi. Če je dolžina vmesnega obročka daljša od goriščne razdalje objektiva, bo slika predmeta na filmu večja kot v naravi. |
4. Iz zgornjega sledi, da krajša ko je goriščna razdalja objektiva pri
dani dolžini vmesnega obročka, večja je slika predmeta na filmu.
50mm objektiv da s 50mm vmesnim obročkom sliko predmeta na filmu v naravni velikosti,
24mm objektiv pa da s 50mm vmesnim obročkom na filmu dvakratno naravno
velikost predmeta. V navodilih za uporabo, ki jih proizvajalci prilagajo
obročkom, so tudi tabele, iz katerih lahko razberemo faktor povečave, a
ga je bolj enostavno izračunati sam: samo delite dolžino vmesnega obročka
z goriščno razdaljo objektiva in že imate faktor povečave, ki ga dobite
s tako kombinacijo objektiva in obročka (naprimer, 50mm obroček deljeno
z 200mm objektivom da faktor "povečave" 1/4
ali 1:4).
5. S tem, ko povečamo razdaljo med optičnim središčem objektiva in ravnino
filma (kar naredimo z vmesnimi obročki in z mehom, ki ga bomo kmalu obravnavali),
tudi zmanjšamo količino svetlobe, ki pride do filma, ker je premer odprtine
objektiva manjši v primerjavi z skupno goriščno dolžino kombinacije objektiva/obročka.
Na srečo sodobni fotoaparati to izgubo svetlobe samodejno upoštevajo. Toda,
če uporabljate ročni svetlomer, ne pozabite upoštevati izgube svetlobe
zaradi vmesnih obročkov. Formula za to je še kar preprosta: f = FL/A,
kjer je f zaslonka, ki jo moramo uporabiti pri kombinaciji objektiv+obroček,
FL je skupna goriščna razdalja kombinacije in A je premer odprtine objektiva.
Tu je primer:
6. Nekateri obročki in mehi niso "avtomatski". To pomeni, da je povezava med objektivom in fotoaparatom, ki pove vgrajenemu svetlomeru, katera zaslonka je nastavljena na objektivu, prekinjena. Z neavtomatskimi vmesnimi obročki morate ročno zapreti zaslonko. Preglejte navodila za uporabo fotoaparata in obročkov za podrobnosti.
7. Poleg izgube svetlobe zaradi uporabe obročkov, ima uporaba obročkov
še eno pomankljivost. Z obročki na fotoaparatu ne boste mogli izostriti
predmetov v neskončnosti - toda, obročke vendar uporabljate za snemanje od
blizu.
Opomba: Tudi pri uporabi raztegljivega meha ne boste mogli izostriti predmetov
v neskončnosti.
8. Kakovost posnetka pri uporabi obročkov je omejena le z kakovostjo
uporabljenega objektiva.
2 & 3. Ohišje fotoaparata se pritrdi na zadnjo stran meha. Nekateri
mehi omogočajo tudi obračanje fotoaparata za posnetke pokončnega formata.
4. Objektiv se pritrdi na sprednjo stran meha. Z nekaterimi mehi je
potrebno z žičnim sprožilcem povezati sprožilec zaslonke na fotoaparatu
in sprožilec zaslonke na mehu. Drugi žični sprožilec priključimo na sprožilec
zaklopa na mehu. Ko pritisnemo sprožilec zaklopa na mehu, le-ta zapre zaslonko
in povzroči zaprtje zaklopa na fotoaparatu.
5. Meh se pritrdi na tirnice za ostrenje, vse skupaj pa se pritrdi na
fotografsko stojalo. Z gumbom na tirnicah za ostrenje premikamo celoto
naprej in nazaj in s tem uravnavamo ostrenje.
6. Tirnica za ostrenje ima označeno merilno skalo v milimetrih, s katere
zlahka razberemo trenutno dolžino meha. Iz tabel v navodilih za uporabo
meha pa lahko razberemo, kakšen razteg meha uporabiti za željeno povečavo
z danim objektivom in kolikšne so izgube svetlobe.
7. Zelo uporaben dodatek za meh je makro stojalo, ki drži meh z fotoaparatom in predmet, ki ga fotografiramo, za ostre in natančne bližinske posnetke.
8. Pri nekaterih mehih lahko priključek za objektiv tudi obrnemo in s tem tudi objektiv pritrdimo obrnjeno. S tem, ko objektiv obrnemo, dobimo malo večje povečave, pa tudi ostrejše slike pri bližinski fotografiji.
9. Posebni objektivi za meh se ne da ostriti, sliko izostrimo tako, da jih premikamo proti ali stran od predmeta. Toda v praksi to počnemo z vsemi objektivi. Posebni objektivi za meh so preračunani za fotografiranje od blizu, in so res uporabni za resnega makro fotografa.
10. Z mehom boste lahko fotografirali res od blizu, kot prikazuje
ta posnetek kovanca.
MAKRO OBJEKTIVI
1. Z makro objektivi lahko izostrimo predmet, ki je mnogo bližje kot to lahko z navadnimi objektivi. So optično optimizirani za snemanje od blizu, poleg tega pa je kvaliteta posnetkov, narejenih z makro objektivi, najboljša. S tem 60mm f/2'8D AF Micro-Nikkor objektivom se lahko približamo predmetu toliko, da dobimo slikovno razmerje 1:1 z Nikonovimi 35mm AF SLR fotoaparati.
2. Z večino današnjih makro objektivov se lahko predmetom približamo
do slikovnega razmerja 1:1. Za tiste, s katerimi tega ne moremo, obstajajo
posebni vmesni obročki (t.i. "life-size" adapterji), ki jim omogočijo
tudi to. S tem Canonovim Life-Size Converterjem EF lahko pri uporabi Canon
EF 50mm f/2'5 Compact Macro objektiva dosežemo slikovno razmerje 1:1, konverter
pa tudi podaljša goriščno razdaljo objektiva na 70mm.
3. Najbolj uporabljani makro objektivi imajo goriščno razdaljo kot standardni
objektivi (kot Micro-Nikkor na sliki 1) ali pa kot kratki teleobjektivi
(kot ta Tamron SP 90mm f/2'8, ki se ga dobi v AF izvedbi in izvedbi z ročnim
ostrenjem za večino današnjih SLR fotoaparatov). Ti makro objekivi izostrijo
predmete do slikovnega razmerja 1:1 brez uporabe vmesnih obročkov.
4. Ta 120mm f/4 IF Medical Nikkor je 120mm Makro objektiv z vgrajeno bliskavico v obliki prstana
za makro posnetke brez senc. Ta posebno zasnovan objektiv omogoča ostrenje do slikovnega razmerja
2:1 (dvakratno naravno velikost).
5. Makro objektivi z daljšimi goriščnicami, kot naprimer ta Canon EF 180mm f/3'5L USM, bodo dali željeno povečavo z večje oddaljenosti kot makro objektivi s krajšo goriščnico. | 180mm makro objektiv bo dal slikovno razmerje 1:1 z 3'6-krat večje razdalje kot 50mm makro objektiv - kar pride zelo prav, če je predmet, ki ga slikate, strupena kača ali pa kaka nevarna žuželka. Hkrati pa daje tudi vam več prostora za postavitev luči (če uporabljate umetne vire svetlobe). |
6. Makro objektivi so zasnovani predvsem za bližinsko fotografijo in zato dajejo odlično kvaliteto bližnjih posnetkov. Toda kvaliteta posnetkov današnjih makro objektivov je zelo dobra tudi pri običajnih posnetkih - in poleg tega so makro objektivi edini pripomoček, s katerim lahko izostrimo predmete od neskončnosti do slikovnega razmerja 1:1. Če vas zanima bližinska fotografija in rabite tudi teleobjektiv, razmislite o 100mm ali daljšem makro objektivu - rezultat je vreden dodatnega stroška. Slabe strani makro objektivov so izguba hitrosti v primerjavi z enakimi ne - makro objektivi, večja teža in večja cena.
7. Mnoge zoom objektive označujejo kot "makro". Večina to
ni zares - z večino lahko izostrimo predmete le do razdalje, ki omogoča
slikovno razmerje 1/4 ali 1/5.
ena od izjem je ta Sigmin 70-210mm f/3'5-4'5 APO Zoom Macro, s katerim
dosežemo slikovno razmerje 1/2 (polovična naravna
velikost) z nastavitvijo na makro.
TELEKONVERTERJI
1. Telekonverter je pripomoček, ki ga pritrdimo med ohišje fotoaparata in objektiv, in s katerim podaljšamo goriščno razdaljo objektiva. Če dodate 2x telekonverter na 50mm objektiv, dobite 100mm objektiv; če dodate 200mm objektivu 2x konverter, dobite 400mm objektiv.
2. Nekateri telekonverterji ne podaljšajo goriščnice za običajnih 2-krat.
Ta AF Adapter za Pentaxove AF SLR fotoaparate daje 1'7-kratno podaljšanje
(100mm objektiv naprimer spremeni v 170mm objektiv) in omogoča avtomatsko
ostrenje z Pentax objektivi z ročnim ostrenjem, če imajo le-ti največjo
odprtino zaslonke f/2'8 ali več.
3. Večina konverterjev priznanih proizvajalcev da dobre rezultate. Kakovost
posnetka je malo slabša, toda ne veliko. Ta posnetek San Francisca je bil
posnet "iz roke" z 200mm objektivom in 2x telekonverterjem, kar
je enakovredno 400mm objektivu.
Opomba: Nekateri proizvajalci ponujajo telekonverterje, ki so izdelani
posebej za določene objektive (ali pa za določeno območje goriščnih razdalj).
Le-ti lahko dajo boljše rezultate kot telekonverterji za splošno uporabo.
4. Največja slabost telekonverterjev je izguba hitrosti. Če uporabite 2x telekonverter, objektiv postane za dve zaslonki počasnejši. Izgube prikazuje tabela:
konverter | izgube svetlobe |
1'4x | 1 vrednost zaslonke |
1'7x | 1'5 vrednosti zaslonke |
2x | 2 vrednosti zaslonke |
3x | 3'3 vrednosti zaslonke |
Naprimer, pri uporabi 2x telekonverterja in 50mm f/1'4 objektiva dobite 100mm f/2'8 objektiv. Če pa uporabite 200mm f/4 objektiv, dobite 400mm f/8 objektiv. Avtomatski telekonverterji, ki so povezani z merilnim sistemom fotoaparata samodejno upoštevajo izgube. Pri ostalih pa je treba to postoriti ročno. Če uporabljate 2x telekonverter in ročni svetlomer, odprite zaslonko za 2 (ali pa podaljšajte čas osvetlitve za dvakrat).
5 & 6. Naslednja uporabna lastnost telekonverterjev - in razlog,
da so sploh vključeni tu - je, da najmanjša izostritvena razdalja objektiva
pri uporabi telekonverterja ostane ista. Če imate 135mm objektiv ki izostri
do razdalje 1'3 metra (slika 5), dobite pri uporabi 2x telekonverterja
270mm objektiv, ki izostri do razdalje 1'3 metra (slika 6). Zaradi tega
lahko posnamete odlične bližinske fotografije z uporabo telekonverterja.
NASVETI ZA UPORABI MAKRO PRIPOMOČKOV
1. S približevanjem se poveča vse - slika predmeta in učinki tresenja fotoaparata in premikov premeta. Da čimbolj zmanjšamo tresenje fotoaparata uporabite trdno stojalo za fotoaparat.
2. Uporabite žični sprožilec (ali pa uporabite vgrajeni časovnik, če točen trenutek posnetka ni zelo pomemben) - že sam pritisk na sprožilec je dovolj za majhen premik fotoaparata in s tem zmanjšanje ostrine posnetka.
3. Če vaš fotoaparat omogoča dvig zrcala pred posnetkom, uporabite to
možnost - tresenje, povzročeno z dvigom zrcala pri proženju sprožilca je
pri velikih povečavah dovolj, da se kakovost posnetka zmanjša, kar je še
posebej opazno pri časih osvetlitve od ene sekunde do 1/30.
Opomba: Pri dvignjenem zrcalu ne boste mogli videti skozi iskalo, toda
pri večini makro posnetkov boste imeli predmet izostren in nastavljen že
dolgo prej, predno boste sprožili.
4. Da zmanjšate neostrino zaradi premika predmeta uporabite najkrajši možni čas osvetlitve, ki ga svetloba omogoča.
5. Globinska ostrina je izjemno majhna pri bližinski fotografiji, zato boste verjetno uporabili najmanjšo možno zaslonko.
6. Seveda, majhni osvetlitveni časi zahtevajo veliko zaslonko in obratno, čemur se lahko izognemo z uporabo bolj občutljivega filma - današnji ISO 400 filmi so odlični.
7. Če piha vetrič, lahko predmet zaščitite s kosom kartona. Karton bele barve lahko služi tudi kot odbojnik. Ne uporabljajte barvnih kartonov, kajti sicer bo barva kartona vplivala tudi na barvo predmeta. Temen karton lahko služi tudi za zaščito predmeta pred premočno sončno svetlobo.
8. Če želite uprabiti manj občutljiv, manj zrnat (in bolj bogat z barvami) film, obstaja pot preko dileme o kratkih časih osvetlitve/majhnih odprtinah zaslonke: elektronska bliskavica. Pri uporabi na kratkih razdaljah preprosta bliskavica omogoča bolj zaprto zaslonko in s tem večjo globinsko ostrino, kratkost bliska pa zmanjša učinke gibanja predmeta in fotoaparata.
9. Bliskavica v obliki prstana, kot ta Canon Macro Ring Lite ML-3, dobesedno obda objektiv z svetlobo in tako da mehko, enakomerno svetlobo brez senc. | Ta bliskavica ima dve mali lučki kot pripomočka za lažje ostrenje in dve bliskovni cevi, ki se jih da vsako zase vključiti ali izključiti za ustvarjalen nadzor nad sencami. |
10. Pri uporabi vmesnih obročkov ali meha se vam bo zaradi izgube svetlobe zdel predmet v iskalu precej temen. Zato pri ostrenju ne uporabljajte lomljene prizme v sredini, ker bo temna. Uporabite raje območje okoli. Morda boste uporabili majhno baterijsko svetilko, s katero boste bolj osvetlili predmet in si s tem olajšali ostrenje.
Prevod članka iz revije Petersen's PHOTOGRAPHIC, september 1997 Večina slik je enakih kot v reviji, nekaterih pa zaradi tehničnih omejitev nisem mogel. Zato sem jih nekaj tudi izpustil.
Prevedel in zapisal v HTML: Jan Maver, Litija, Slovenija
E-mail: jan.maver@fmf.uni-lj.siŽal zaradi ne popolnoma urejenih stvari na področju šumnikov lahko naletite na težave pri prikazovanju le-teh. moj edini nasvet je, da si namestite novejši brskalnik (npr. Netscape Navigator 3.0 ali novejši), ki bo slovenske črke pravilno prikazal.