Tartinijev trg

Osrednji urbanistični motiv v zgodovinskem jedru mesta je od konca 13. stoletja Tartinijev trg, ki pa je sedanjo podobo začel dobivati v 19. stoletju. Z zasutjem mandrača (pristana za manjše ladje in čolne) so ustvarili prostorno tržno ploščad okoli katere so pozidali ali na starejših osnovah prezidali vse municipalne ustanove ter najuglednejše plemeniške in meščanske palače. Trg so poimenovali po slavnem piranskem rojaku, violinistu, komponistu in glasbenemu teoretiku Giuseppeju Tartiniju (1692-1777), ki je ime rodnega mesta ponesel po celotni Evropi.

Pogled od zgoraj na prenovljeni Tartinijev trg

Sredi trga so mu Pirančani hoteli ob 200. letnici rojstva postavili spomenik. Delo pa se je nekoliko zavleklo in šele leta 1896 so postavili na visok kamnit podstavek bronasto soho mojstra v nadnaravni velikosti.
Rahlo se je priklonil, v desnici drži lok, v levici pa skrito za hrbtom violino,kot da bi se hotel oddahniti od napornega ter zanesenega muziciranja in sedaj opazuje vrvež življenja, ki se pretaka pod njim. Spomenik je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta. Z domišljeno postavitvijo obvladuje trg in ga prostorsko povezuje s kompleksom cerkve sv. Jurija, ki dominira nad mestom.

Pogled od zgoraj na prenovljeni Tartinijev trg
Velika slika beneške hiše Beneška hiša na Tarinijevem trgu

Od stavb, ki so v času gotike obdajale piranski mandrač je ohranjena vogalna stavba Benečanke iz 15. stoletja in je najlepši primer beneške cvetoče gotike v slovenskem spomeniškem gradivu.

Tartinijev trg ostaja tudi danes živo upravno, kulturno in družbeno središče mesta in občine. V preteklih letih je bila obnovljena večina palač in hiš, ki ga obdajajo. Od leta 1988 pa se postopoma obnavlja tudi celotna tržna ploščad po projektih arhitekta B. Podrecce.