Krajinski park Strunjan obsega večji del Strunjanskega polotoka, ki predstavlja značilen vzorec flišne pokrajine obalnega območja in je v intenzivni urbanizaciji ohranil pretežno agrarni značaj, z značilno razloženo poselitvijo in tipično primorsko ruralno arhitekturo, kulturnimi terasami ter solinami, ki so nastale na nanosih Strunjanskega potoka.
Flišna stena v Strunjanu
Naravovarstveno sta zanimiva predvsem laguna Stjuša v navezavi s solinami in severna stran polotoka. Laguna in soline so stičišče morskega in kopnega vodnega elementa s specifičnimi ekološkimi razmerami, ki pogojujejo posebej prilagojene življenjske oblike. Nekaj kilometrov nedotaknjenega klifa s strmimi stenami in erozijskimi grapami na severni strani polotoka pa je skupaj s pripadajočim 200 metrskim pasom obalnega morja razglašenih za naravni rezervat. Zaradi svojih geoloških in geomorfoloških značilnosti, velike biotske pestrosti in kot najdaljši neprekinjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, je izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine, kot tudi za ohranjanje ekološke stabilnosti in biotske raznolikosti celotnega Tržaškega zaliva.