Nekaj 'definicij' o jogi :
- vse vrste telesnih vaj, ki nas vodijo k zdravju so Asane
- vse vrste obvladovanja in predajanja energije z dotikom telesa in misli, od blizu in od daleč so Pranayame
- vse pozitivne misli o Apsolutu v formi (Sarguna) ali ne v formi (Nirguna)
- osnovno učenje Vedanta filozofije je učenje o enosti Atmana in Brahmana; potem o vseh elementih, o podzemeljskih in nadzemeljskih sevanjih in za razvoj notranjih čutil o tattvah: Tattva-Jnana. Na telo, um in dušo jogija ne morejo vplivati nadzemeljska niti podzemeljska sevanja in jogi je osvobojen labilnosti in bojazljivega praznoverja
- vse vrste predstav, vizualizacij, koncentracije in meditacije - t.i. Dhyana-joga - so ravno tako en del joge
- vse poti s lepimi in pozitivnimi mislimi, z ljubeznijo do vseh živih bitij- so joga
Joga v vsakdanjem življenju
Joga v vsakdanjem življenju ni sekta in ne religija. Je znanost o telesu, umu, zavesti in duši. Joga je način življenja, ki nas vodi v popolno fizično, socialno in duhovno zdravje. Z njeno pomočjo dosežemo psihofizično ravnotežje in notranji mir ter vzpostavimo temelje za razcvet vseh naših ustvarjalnih potencialov. Joga je znanost o življenju, znanost o bivanju in stvarstvu. Ponuja odgovore na temeljna ekstencialna vprašanja: kdo sem, kaj sem, od kod prihajam, kam sem namenjen in
zakaj sem tukaj. Joga daje odgovor tudi na vprašanja o Bogu.
Joga je edina duhovna pot, ki jo je sprejelo celotno človeštvo. Cilj joge je duhovna in telesna osvoboditev od karme in usode, ponovnega rojstva in smrti. Osvoboditev od vsega kar nas ovira, od vsega kar predstavlja prepreko v našem razvoju. Prav to je naša pot, pot Joge v vsakdanjem življenju. Skozi njo se osvobajamo vsega trpljenja, bolečin, odvisnosti, sovraštva, zavisti, pohlepa in ljubosumja ter vseh misli in skrbi, ki nas okupirajo dan in noč.
Aspiranti joge naj bi se vedno zavedali, da je joga povsem prostovoljna pot - svetla in jasna kot sončni žarki in svobodna kot ptica na nebu.