Tájati léd na¹ ¹ele zaène se, pomlád je drugód ¾e; v drági slovénski vkroèen ní domovíni vihár. Sté¹emo svoj si èolniè nóv, z Bógom ’zroè’mo ga valóvom; ni se navádil popréd breznov se, skal ogibát’. Zvézde, ki ré¹’jo, bilé so neznane, ki èoln pogubijo; Lelj bil na¹ je krmár, drugi je bil Palinúr. Tí nam otél si èolniè, si mu z jádrami krmo popravil, tí mu pokazal si pot pravo v de¾elo duhóv. Skrita nobena bila ni zvezd ti nebá poezije, slednji je bil ti domaè jezik omikan, uèen. Stari Rimlján kar svetá je gospód, kar Grecija modra, z Lahi Francóz, ©panijól, Nemec in Albijonec, Èeh in Polják, kar Rus in Ilir, kar rod na¹ slovenski slavnih izmislil si bíl èása do tvoj’ga pisánj, pólno si znanost imel njih, Èóp, velikán uèenosti, tí si zaklade duhá Krézove bil si nabrál. Nisi zaklepal doma ti ¾láhtnega blágodaróva, sebi zroèeno mladóst, drúge si z njim bogatíl. Komaj zastavil, rojak, si peró pred praznovajóèe v zgubo velíko rodú, krívega dokaj zamúd, v Save deréèe valóv tam vrtínèinah smrt te zasaèi. glas ti zapre besedí, ’z rok ti potégne peró. Zemlja, nemíli èuváj, nam zaklad tvoj váruje skopa; grobu na tvojem oèi máteri Slávi rosé. Niso suhé nam priját’ljem oèí, ki se spómnimo tebe ino predragih s tebój tvoje ljubézni daróv. Seme, ki tí zasejal si ga, ¾e gre v klasje veselo, nam in za nami dokaj vnúkom obeta sadú. Naj se uèenóst in imé, èást tvoja, roják, ne pozabi, dokler tebi dragó v Kráj’ni slovénstvo ¾iví! — |