V spomin Matija èopa  [Slika (163 kb)]

(Mera po zgolih udarih)

Tájati léd na¹ ¹ele zaène se, pomlád je drugód ¾e;
v drági slovénski vkroèen ní domovíni vihár.
Sté¹emo svoj si èolniè nóv, z Bógom ’zroè’mo ga valóvom;
ni se navádil popréd breznov se, skal ogibát’.
Zvézde, ki ré¹’jo, bilé so neznane, ki èoln pogubijo;
Lelj bil na¹ je krmár, drugi je bil Palinúr.
Tí nam otél si èolniè, si mu z jádrami krmo popravil,
tí mu pokazal si pot pravo v de¾elo duhóv.
Skrita nobena bila ni zvezd ti nebá poezije,
slednji je bil ti domaè jezik omikan, uèen.
Stari Rimlján kar svetá je gospód, kar Grecija modra,
z Lahi Francóz, ©panijól, Nemec in Albijonec,
Èeh in Polják, kar Rus in Ilir, kar rod na¹ slovenski
slavnih izmislil si bíl èása do tvoj’ga pisánj,
pólno si znanost imel njih, Èóp, velikán uèenosti,
tí si zaklade duhá Krézove bil si nabrál.
Nisi zaklepal doma ti ¾láhtnega blágodaróva,
sebi zroèeno mladóst, drúge si z njim bogatíl.
Komaj zastavil, rojak, si peró pred praznovajóèe
v zgubo velíko rodú, krívega dokaj zamúd,
v Save deréèe valóv tam vrtínèinah smrt te zasaèi.
glas ti zapre besedí, ’z rok ti potégne peró.
Zemlja, nemíli èuváj, nam zaklad tvoj váruje skopa;
grobu na tvojem oèi máteri Slávi rosé.
Niso suhé nam priját’ljem oèí, ki se spómnimo tebe
ino predragih s tebój tvoje ljubézni daróv.
Seme, ki tí zasejal si ga, ¾e gre v klasje veselo,
nam in za nami dokaj vnúkom obeta sadú.
Naj se uèenóst in imé, èást tvoja, roják, ne pozabi,
dokler tebi dragó v Kráj’ni slovénstvo ¾iví! —

 [Doktor]  [Galerija]  [Kazalo]  [Naslednje kazalo]  [Nazaj]  [Naprej]