Zdravljica  [Slika (179 kb)]

Spet trte so rodile,
prijat’lji, vince nam sladkó,
ki nam o¾ivlja ¾ile,
srcé razjasni in okó,
ki utopí
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.

Komú najpred veselo
zdravljico, bratje, è’mo zapet’?
Bog na¹o nam de¾elo,
Bog ¾ivi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveèe matere!

V sovra¾nike ’z oblakov
rodú naj na¹’ga tre¹èi grom!
Prost, ko je bil oèakov,
naprej naj bo Slovencev dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih ¹e te¾é!

Edinost, sreèa, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrók, kar íma Slava,
vsi naj si v róke se¾ejo,
da oblast
in z njo èast,
ko pred, spet na¹a bosta last!

Bog ¾ivi vas, Slovenke,
prelepe, ¾lahtne ro¾ice!
Ni take je mladenke,
ko na¹e je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovra¾nikov!

Mladen’èi, zdaj se pije
zdravljica va¹a, vi na¹ up!
Ljubezni domaèije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srèno branit’ klical èas!

®ivé naj vsi naródi,
ki hrepené doèakat’ dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje ¹e, prijat’lji,
kozarce záse vzdignimo,
ki smo zato se zbrat’li,
ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni
naj ¾ivi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!